Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: Falconer
Založba: Metal Blade Records
Izid: year
Trajanje: 51:05
Ocena: 4/5
Falconer, power metalci iz švedskega mesta Mjölby, praznujejo v letošnjem letu 15. obletnico obstoja in izdajajo svoj osmi studijski album z naslovom »Black Moon Rising«. Kljubovanje se izplača. Falconer sicer sodijo med tiste uročene zasedbe, ki v svoji karieri ne bodo nikdar dosegle širšo veljavo za svoj glasbeni opus, kot tudi ne širše prepoznavnosti, vendar pa izkazuje ducat izdanih albumov in neprekinjeno delovanje, trdoživost in predanost glasbeni religij, ki s svojo iskreno držo, učinkovito drži čvrsto podporo ozke, a zveste baze oboževalcev, kot tudi konstantno naklonjenost matične založbe Od skromnih začetkov projekta, brez posebnih ambicij, do razvoja v pravo skupino in kvintet, ki je zlasti po o vrnitvi pevca Mathiasa Blada v postavo, dosegla stabilnost in ustvarjalno zrelost.
Klišeji so seveda razporejeni vsepovsod, vendar znova neverjetno spretno in učinkovito prepakirani (in servirani)! Falconer so s predhodnim albumom »Armod« (2011) presenetili,i saj so album pripravili v celoti z rabo švedskega jezika, obenem pa aranžmaje korenito naphali s folk elementi. Novi album »Black Moon Rising« pa prinaša vrnitev občutij, ki jih je evociralo poslušanje albuma »Among Beggars And Thieves« (2008). Še več. V produkcijskem, pa tudi komponističnem oziru prinaša album »Black Moon Rising« najtrši in tudi najbolj mračen izdelek celotne »Falconer« kariere. Najtrši preprosto zato, ker so Falconer iz aranžmajev konkretno sklestili vzmetnice srednjeveških in folk elementov. Ti občasno bolščijo v ospredju, kot je to v skladbi Sqouandrel and the Squire, sicer pa je album skoraj v celoti vklenjen v primežu konkretno našpičenih kitarskih fraz, ki jezdijo na tradicionalnem ritem podvozju dvojen bas boben stopalke.
Skladbe posedujejo tudi všečno razgibanost, tako v vodilnih motivih, kot tudi v sami strukturiranosti. Tako razgibana je že otvoritvena Locust Swarm, kjer stavijo Falconer vse na kocko agresije, Srednji prehodni vložki integrirajo hitro trzanje preko rifov, s podlago blast beatov, kar evocira black metalska vzdušja. Skladba Wasteland bi na mestu otvoritve brez težav zamenjala Locust Swarm, zelo blizu pa jima je zaključna The Priory. V obeh se skupina poslužuje v prehodih rabe blast beatov (Priry v izhodu) in celo »pothrashiranega« riffanja (Wasteland). Seveda ostaja skladba Wasteland popolnoma zapisana power metalski bombastiki, s kitarskimi okraski lebdečimi nad frazami, ki znova kupčujejo s keltskim folk melosom. Naslovno skladbo okarakterizira znova dvojna bas boben stopalka, ki blazni v najvišji hitrostni prestavi, skupina pa se tu izdatno posluži trika trzanja preko kitarskih fraz, po vzoru tradicije stare Running Wild šole. Tako so položene tudi harmonije v tercah. Takšne skladbe recimo današnji Ruunning Widl niso več sposobni spraviti skupaj. Zadnjo takšno so ustvarili v letu, ko so bili Falconer šele ustanovljeni. Sicer »prepisana« vsebina, a ker jo danes zelo redko slišiš, toliko intenzivneje evocira pozitivna čustva in naklonjenost. Halls And Chambers si sposoja galopirajoči Maiden ritem, kakršne so pionirji metala klestili v zlatih osemdesetih. Seveda so vsi ti dovtipi povezani s preteklim opusom skupine Falconer. Kot omenjeno gre za še kanček bolj nasršen in še bolj mračen izdelek, kot je bil šesti studijski album »Among Beggars and Thioeves«, sicer pa je struktura skladb zelo, zelo podobna preteklim delom skupine, kar pomeni, da Falconer skozi kariero vseskozi pač kupčujejo s »prepisovanjem« od starejših (evropskih) metal skupin.
Falconer ostajajo perfekcionisti. V melodičnem iztržku dosegajo skladbe veliko kompaktnost, v atmosferi grabežljivo bombastiko, ki prevzema v hipoma nalezljivih refrenskih napevih. Oba kitarista izkazujeta izjemen kitarski dril. Ultrasonične solaže so filigransko detajlirane in tehnično brezhibno odigrane. Stojijo fantastično v samem ogrodju kompozicij. Vokal Matthiasa Balda ohranja svoje specifike. Drži se srednjih leg in ne rine v višavja. Njegov vokal je najmočnejši v srednjih do kanček niže intoniranih legah, ki jih jemlje Bald neverjetno samozavestno. Prav Baldov vokal poglablja domet mračnosti albuma. Njegov vokal občasno potegne na vokal Garyja Hughesa (Ten). V melosu refrenskih napevov se Falconer zbližujejo, zlasti zavoljo ubranih refrenskih napevov, bombastičnosti Kamelot. Seveda dosegajo tak učinek z mnogo manj aranžerskega lišpa in kiča.
“Black Moon Rising” je album tipske Falconer manire! Perfekcija Skandinavcev je ekipo vodila v detajlno piljenje zvoka in aranžmajev. Idejno je album silno všečno razgiban, ustvarjalno prepričljivo navdahnjen. Zato dosega znotraj predvidljivih žanrskih okvirjev power metala učinkovito dinamičnost in razgibanost mnogoterih vzdušij. Poln prepoznavne himničnosti in ultramelodične spevnosti, bo znova pisan na kožo vsem ljubiteljem klasičnega lika in dela skupine. V iztržku mračnosti poudarjen novi studijski album, nosi paleto odlično embalažiranih skladb, polnih melodične grabežljivosti ter posledično velikega potenciala, da sčasoma prerastejo v koncertne favorite. Delo preverjene kakovostne konstante zvesto zapisane prvinam power metala, je bilo torej enkrat več opravljeno z veliko odliko!
Zasedba
Mathias Blad – vokal
Stefan Weinerhall – kitara
Jimmy Hedlund – kitara
Magnus Linhardt – bas kitara
Karsten Larsson – bobni
Produkcija
Andy LaRocque
Seznam skladb
01. Locust Swarm
02. Halls and Chambers
03. Black Moon Rising
04. Scoundrel and the Squire
05. Wasteland
06. In Ruins
07. At the Jester’s Ball
08. There’s a Crow on the Barrow
09. Dawning of a Sombre Age
10. Age of Runes
11. The Priory
