Kraj: Channel Zero / Metelkova / Ljubljana
Datum koncerta: 23.04.2013
Število obiskovalcev: 150
Cena karte: 10€ (early bird), 12€ v predprodaji, 14€ na dan koncerta
Natanko pred letom dni je na slovensko glasbeno prizorišče vstopila nova, mlada ekipa koncertnih promotorjev/organizatorjev, ki sliši na ime Young Vibes. Po lanskoletnem aprilu, ko so v ljubljanski Orto Bar pripeljali dva severno-ameriška ”chillwave” izvajalca (Teen Daze, Brothertiger), je letos iz kvote omenjenega ”žanra” sledil še večji in pomembnejši elektronski glasbenik: Blackbird Blackbird.
Mikey Maramag (San Francisco) alias Blackbird Blackbird je izšel pred leti ”iz novo komponirane” glasbene sredine t.i. chillwave žanra. Glavni predstavniki te godbe so bili izvajalci Neon Indian, Toro Y Moi in Washed Out, konkretnega definiranja pa žanr ni bil kajpak nikoli deležen. Chillwave naj bi bila v osnovi ambientalna plesna pop glasba s pridihom osemdesetih, ki pod svoj okvir združuje najrazličnejše glasbene izraze: od psych folka, nu gaza, witch house do klasičnega electropopa . Da je šlo pri poimenovanju le za trend, muho enoletnico, priča že dejstvo, da so se vsi zgoraj omenjeni umetniki že kmalu po rojstvu ”žanra”, estetsko kaj hitro (zelo) oddaljili od neke klasične ”chillwave tvorbe”. Že tako ali tako imamo v sodobni popularni glasbi velike probleme s kategorizacijo glasbe (ki je seveda svojevrsten fenomen, a o tem kdaj drugič), podobni medijski (poimenski) konstrukti pa situacijo samo še poslabšujejo in naredijo popolnoma nepregledno (kar je v totalnem nasprotju s samim kategoriziranjem…). Vsekakor oznaka, ki si ne zasluži žanrskega določila. Dobro, res je v nekem trenutku kar nekaj izvajalcev (pretežno iz zahodne obale ZDA in Kanade) ustvarjalo precej podobno razpoloženjsko glasbo, zato naj gre to poimenovanje v zgodovino kot utrinek takratnega poletja, moment ”recesije” in zeitgeist tistega kraja (/sveta).
Ker pa moj današnji namen ni prodreti v genezo samega žanra (in širšega problema kategorizacije), naj zgornji izlet služi le v opomin, da v končni konsekvenci v glasbi ne igrajo glavne vloge žurnalistična poimenska poigravanja, temveč kvaliteta in predvsem občutja, ki jih ta glasba sproža. In sproščenih in pozitivno usmerjenih občutenj je bilo ta večer v Channel Zero (na Metelkovi) na pretek. Čeprav je konec februarja Blackbird Blackbird v Seattlu že doživel popolno bend inkarnacijo (kot predskupina zasedbe Starfucker, ki smo jo imeli v ljubljanskem Kinu Šiška priložnost slišati novembra 2011), je tokrat pred slovenskim občinstvom nastopil Mikey Maramag popolnoma sam. Mikrofon, mešalka in laptop so tokrat nadomestili spremljevalne člane benda, kar pa se v nobenem oziru ni poznalo na organiki nastopa.
Blackbird Blackbird, ki se glasbeno napaja pri izvajalcih kova Caribou, James Blake, Four Tet in Mount Kimbie, nam je v devetdeset minutnem setu pripravil pravo plesno hipnozo. Če ob pričetku nastopa zaradi stišane glasnosti in napol praznega prostora ni kazalo na to, se je že nekje po prvi tretjini nastopa slika popolnoma spremenila. Mikey Maramag je pojačal jakost zvoka, klubski prostor pa se je tudi lepo napolnil in plesno pozibavanje se je pričelo. Blackbird Blackbird je ta večer pripravil antologijsko in nam predstavil celotno svojo diskografijo, nekaj poudarka pa je predvsem v zadnjih skladbah dal tudi na svoj najnovejši (tudi še neizdani) material. Zasanjane in psihadelično ubrane melodije je odlično nadgrajeval njegov topli in rahlo zamaknjeni vokal, ki ga tudi občasno fušanje ni naredilo neprijetnega ali nepotrebnega. Ker je šlo v osnovi za pregled njegovega dosedanjega dela, je prihajalo do pogostih ritmičnih nihanj in nerodnih prehodov in navezav na naslednjo skladbo. Je pa Blackbird Blackbird dokazal, da se da še kako dobro združevati pop senzibilnost z ekskurzi v eksperimentalne glasbene vode. Vrhunec večera je bil po njegovem zatrjevanju zadnji komad nastopa, ”It’s A War” iz lanskoletnega EPa Boracay Planet (do danes je izdal le en LP, Summer Heart iz leta 2010), za katerega pa se je kaj kmalu izkazalo, da ne gre za zadnji komad. In pri vsakem naslednji skladbi je podobni zatrdil, a peljal godbo še vsaj naslednjih dvajset minut, dokler ni pristal na koncu v objemu občinstva.
Priznam, od nastopa nisem pričakoval ničesar, a na koncu dobil veliko. Blackbird Blackbird se je izkazal kot izvajalec, ki ve, kako razvajati občinstvo in ustvarjati dobro energijo, a to hkrati ne pomeni kompromisa na račun slabše zvočne kakovosti ali ”bohnedaj” komercializacije. Pokazal je tudi, da je bila oznaka ”chillwave” mnogo preozka za njegovo glasbeno udejstvovanje in je služila le nekakšnemu triumfalnemu ”hipster trendseterstvu” in zaslužkarstvu različnih glasbenih založb in medijev. Vse pohvale za angažma in organizacijo gredo ekipci Young Vibes, ki je v navezavi s klubom CH0 pripravila odličen klubski večer. Ta se ni niti končal niti začel z nastopom osrednjega protagonista: za otvoritev je poskrbela Kampl, po nastopu Mikey Maramaga pa je občinstvo vrtel še Dj ENOK. Young Vibes pripravljajo svoj naslednji dogodek že v začetku junija (3.6.), ko bodo v ljubljanski hengarnici Brooklyn gostili Slow Magic, Giraffage in Mister Lies. Na še veliko uspešnih koncertov!
Galerija slik
