Bora z bojevniki rutinirano zavzel Cvetličarno (2011)
Avtor: Urban Bolta
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Kraj: Ljubljana / Cvetličarna MediaPark / Slovenija
Datum koncerta: 16.12.2011
Število obiskovalcev: 700
Cena karte: 23,00€
Gostovanja teh in onih legend “jugoslovanskega” rock’n’rolla v Ljubljani in povsod drugod širom naše domovine so že dolgo stalnica, ki organizatorjem praviloma polnijo žepe, na drugi strani pa zavirajo močnejši razvoj domače rock scene. Vseeno pa se redko zgodi, da v prestolnici v istem večeru odmevajo zvoki dveh velikih skupin nekdanje skupne države, kot se je to zgodilo v soboto, 17. decembra. Stožensko Areno je dodobra ogrel Parni Valjak, medtem ko je Cvetličarno zavzelo Riblja Čorba.
Čorba ostaja Čorba. Zaradi radikalnih prepričanj njihovega frontmana Bore Đorđevića Čorba že leta ne nastopa več na Hrvaškem, zato je bilo na parkirnih prostorih okoli Cvetličarne moč opaziti gomilo jeklenih konjičkov z zagrebškimi in ostalimi hrvaškimi registracijami, iz obalne Reke je prišel celo mini bus privržencev. Z leti so se tudi skrajna prepričanja rahlo skrhala, tako je Bora med koncertom vsem prišlekom iz južne strani Kolpe namenil nekaj pozdravnih besed.
Ob devetih zvečer je klubski prostor še skorajda sameval, do začetka nastopa dobre pol ure kasneje pa se je že židano napolnil. Čorba je koncert otvorila z jurišnico Radiću šta god hoću iz zadnjega albuma “Minut Sa Njom” (2009) in z njo v prvih vrstah zanetila pravi požar, ki se je tekom koncerta brez zadržkov širil v vse smeri. V sredi odra je stal kdo drug kot vedno nasmejani Bora Đorđević, na njegovi desni bas kitarist Miša Aleksić, zadaj bobnar Vicko Milatović – vsi trije Čorbi zvesti že celotno kariero – torej vse od ustanovitve leta 1978 pa do danes. Na desni strani je kitaro vihtel Vidoja Božinović, v ozadju pa je svoj prostor pod nebom iskal klaviaturist Nikola Zorić. V tej zasedbi legendarni srbski promotorji rock’n’rolla delujejo že desetletje, kar je njihovo najdaljše obdobje brez menjav, posledično na odru delujejo kot čvrst, trdostoječ kolektiv uigranih glasbenikov. Nehoteča posledica stalne prisotnosti na glasbenem trgu je gola rutina, s katero je Čorba na krilih stalnega vzgonskega vetra publike zlahka odpravila tudi tokratni koncert.
Bora in bojevniki (naj spomnim, “Bora i ratnici” je bilo eno izmed potencialnih imen skupine, ko so leta 1978 iskali primerno ime kolektiva) so brez trohice razmišljanja posegali po največjih triumfih svoje kariere in nizali hit za hitom: akustični Veter Duva Duva so odigrali kar objeti preko ram, v repertuar so vrnili prastari Rokenrol za kućni savet, najglasnejše ovacije pa sta doživela Kad Sam Bio Mlad in Pogledaj dom svoj, anđele, ki jo je Bora napovedal kot njihov sploh najboljši komad. Res škoda, da se preverjene set liste držijo kot pijanec plota in resničnim ljubiteljem skupine, h katerim se prištevam tudi sam, ne privoščijo kakšnega redko igranega bisera iz Bajinega obdobja – poleg teh, ki jih igrajo stalno, se razume.
Bora Đorđević je neverjeten. Stric je z leti pridobil nekaj kilogramov, njegovo lasišče je že dolgo sivo, barva izkušenosti pa kvečjemu še poveča neverjetno karizmo, ki jo priljubljeni frontman poseduje v neomejeni količini. Po svoji stari maniri nam je tudi tokrat med komadi privoščil nekaj avtorskih družbenokritičnih satir, ki so se ponavadi zaključile s salvo smeha in polivanjem piva skrajno necivilizirane horde prisotnih. Kakršen vladar, takšno ljudstvo! Bora seveda ni mogel iz svoje kože in je komad Volim volim volim žene napovedal z “veselim oznanenjem, da so v Beogradu pedrom prepovedali parado”. Ostali člani benda nimajao egocentričnih teženj in se neradi izpostavljajo, zato je bil to še en v nizu večerov, ko je šov minil v znamenju Bore.
Slabi dve uri dolgo druženje je po pričakovanih tirnicah z zaključno Lutko sa naslovne strane odbrzelo k svojemu koncu. Riblja čorba ostaja silno popularen akt, koncertno naoljena mašina, ki pa rednega spremjevalca njihovih nastopov zaradi gole rutinskosti pušča praznega. Nič drugače ni bilo niti tokrat.. upam, da bom dočakal dan, ko me bodo ostareli legionarji znali demantirati.
fotografije: Aleš Podbrežnik
Galerija slik















