Borealis: Illusions

0 60

Založba: AFM Records
Datum izida: 7. 10. 2022
Produkcija: Sean Dowell
Dolžina albuma: 62.25 min
Zvrst: Progressive Metal / Power Metal
Ocena: 8.0/10


Borealis, relativno mlada kanadska progresivno in power metalska zasedba iz mesta Orangeville (Ontario), ki deluje od leta 2005 dalje, je zlasti v zadnjem času posebej pridna. Po dobri dekadi, ko so se Borealis prebijali v ‘podtalju’, sta jim zelo uspešna skupna turneja z Evergrey, Oceans Of Slumber ter Voyager, ter zlasti prejšnji album »The Offering« (2018), le prinesla želeno zanimanje širših glasbenih množic.

V žepu s pogodbo za AFM Records izdaja tako skupina svoj šesti studijski album »Illusions«, pri čemer gre za drugi del ambiciozne konceptualizirane zgodbe o kultu, ki za čaščenje svojega božanstva  žrtvuje otroke. Odločitev je skupina sprejela dokaj nenadejano in brez posebnega načrtovanja, potem ko je šef skupine, njen vokalist in kitarist Matt Marinelli, ki rad gleda filmske grozljivke, po ogledu ene izmed teh pričel razmišljati, da se bend loti podobnega koncepta. Nenazadnje je mogoče s tovrstno tematiko povleči premnogo vzporednic z današnjimi dosežki človeške ‘civilizacije’, ki je postala prej CVILILIzacija, kot kaj drugega.

Bend je z garaško kljubovalnostjo pridobil četo zvestih privržencev, kar je povsem zasluženo, saj so Borealis zelo kakovosten kvartet, ki se razvija po naravni poti in pomika artizem svojega glasbenega vizionarstva nenehno na višji kreativni nivo. Z vsakim albumom. Posedujejo mračno atmosferično noto v sami moderno naježeni produkciji, ki lahko povleče občasno tudi na zgoraj omenjene Evergrey, glede hiper-nalezljive muzikalnosti, ki jo razvija skupina znotraj kompozicij, pa znajo Borealis pritegniti tudi vse, ki vas privlači melodični metal v stilu kakšnih Pyramaze, tudi Kamelot. Bend morajo preveriti tudi vsi ljubitelji Symphony X.  

Album »Illusions« je po naravi, sicer precej podoben predhodniku »The Offering«. Podobno se razvija. Bend je znova prebiral najboljše med najboljšim in se podrobno ukvarjal z vsemi detajli na njem. Poseduje silno grabežljiv uvodni del, kjer prednjačita v zaporedju izrazito bombastični Ashes To The Rain ter za njo My Fortress. Znova umirja po pompoznem uvodnem delu album kar malo prezgodaj baladna žalostinka Burning Tears. Celokupen občutek tega, v vsem ambiciozno zastavljenega dela, je vseeno nekoliko nehvaležen, da je skladb preveč, saj se arzenal visoko muzikalnih podvigov nekoliko razbarva skozi razvoj albuma. V nadaljevanju se album ponovno vzdiguje zlasti z Light Of The Sun ter za njo Face Of Reality. Bend je za sklepni del tega konceptualiziranega albuma privarčeval do tega dne svojo najbolj angažirano kompozicijo imenovano The Phantom Silence. Razgibana, melanholična in mračna progresivnometalska simfonija naphana s tipsko bombastiko ter izrazito grabežljivim refrenskim napevom se izkaže za zelo posrečeno zaključno izbiro.

Borealis so odlični glasbeniki. Kitarske solaže so poglavje zase in razpoloženjski odkloni znotraj ‘mid-eight’ pasaž posebej privlačni za poslušanje. Tudi glede aranžiranja skrbijo Borealis za čvrsto sintezo klaviatur z bolščavim kitarskim fraziranjem kar rezultira v kreaciji grabežljivega masivnega zvočnega zidu, ki poveljuje kompozicijam. Za ta album je, po nenadejanem odhodu originalnega klaviaturista Seana Werlicka, v zadnjem hipu skočil reševat situacijo izkušeni Vikram Shankar, sicer član ameriških progresivnometalskih ‘vrvohodcev’ Redemption. Vrhunsko naježeno pompoznost, ki jo razvija dinamična pretočnost albuma, krona podoživet, strasten, avtoritativen in visoko muzikalen vokal Matta Marinellija. Praviloma stoji pri Borealis torej tudi na novem albumu prav vse na svojem mestu. Gre za skupino, ki je gotovo v artističnem vzponu in ki bo v prihodnje s takšno angažiranostjo gotovo dostavila še precej kakovostnih izdelkov!

Avtor: Aleš Podbrežnik

Seznam skladb:
1. Illusions (1:22)
2. Ashes Turn To Rain (4:54)
3. My Fortress (7:12)
4. Pray For Water (5:26)
5. Burning Tears (4:20)
6. Believer (5:32)
7. Light Of The Sun (6:24)
8. Face Of Reality (5:47)
9. Bury Me Alive (5:07)
10. Abandon All Hope (5:06)
11. The Phantom Silence (11:15)

Zasedba:
Matt Marinelli – vokal, kitara
Ken Fobert – kitara
Trevor McBride – bas kitara
Sean Dowell – bobni

Gostujoči glasbeniki:
Linsey Ward – ženski vokal na skladbi št. 5
Vikram Shankar – klaviature, sintetizatorji


Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki