Avtor: Primož Novak
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Kraj: Ljubljana / Orto bar / Slovenija
Datum koncerta: 22.02.2017
Število obiskovalcev: 50
Cena karte: 18€/22€
Vsake toliko pridejo na račun tudi tisti ljubitelji death metala, ki podpirajo bolj nepoznane skupine, torej ljubitelji underground scene. Običajno gre za brutalne death metal zasedbe, ki ne marajo olepšav in se močno držijo svojega stila, ki je intenziven in brezkompromisen, zaradi česar tudi ne pritegne večje publike, kar se je potrdilo s koncertom Malignancy in štirih predskupin, ki so nastopile v na pol praznem Orto Baru. A to ni odražalo kvalitete nastopajočih.
Kot prvi so se predstavili brutalneži iz Kalifornije, Stages of Decomposition. Skupina ima za seboj le en album in en EP. Kalifornijski trio je želel sicer suvereno predstaviti svoj material, a dokaj hitro je začela nagajati bas kitara, tako da je bil na koncu odigran koncert brez bas kitare. Mogoče je to pokvarilo splošen vtis, a vendar tudi prej ni bilo zaznati kakšnih posebnosti. Kitara je bila vse prej kot domiselna, bobnar pa je v držanju ritma precej nihal. Skupino torej čaka še veliko dela, da bodo prepričala kaj več kot par obiskovalcev.
Sledila je zasedba Embryonic Devourment, ki je napram predhodnikom dvignila vse skupaj na višji nivo, čeprav o kakem presežku tu nima smisla razpravljati. Nedvomno pa so ED pokazali malo več razgibanosti v skladbah, več tehničnih prijemov in bolj dinamično ritem sekcijo. Dokaj hitro se je sicer skupina začela ponavljati, a nastop je bil solidno izpeljan.
Eno večjih presenečenj je bila zasedba Nader Sadek. Gre za zasedbo, ki jo vodi omenjeni Egipčan Nader, na koncertih pa ga spremljali različni glasbeniki, ki so poznani v vodah ekstremnega metala. Tokrat je za bobni sedel priznani Hannes Grossmann (Alkaloid, ex-Obscura, ex-Necrophagist), odlične bas linije je prispeval Ben Claus iz zasedbe Gorod, za kitaro pa je tokrat poprijel norveški kitarist Destructhor, ki je poprej nabiral kilometrino v Morbid Angel in Zyklon. Skratka, Nader Sadek so predstavljali sami vrhunski glasbeniki in temu primeren je bil tudi nastop. Odigrano je bilo hitro in točno. Glasbeno je zadeva spominjala na dober miks death in black metala. Malce se je zataknilo pri vokalu Naderja, ki je bil na čase nadležen in na mestih tudi nepotreben. Splošnega vtisa sicer to ni pokvarilo. Z dobri igranjem so Nader Sadek prepričali, da bi jih lahko še kdaj gledali.
Brutaliziranje se še ni umirilo. Na oder so stopili španski Carnivore Diprosopus, ki so brutalni death metal predstavili še najbolj prepričljivo. Zvok je bil primerno umazan, hitrih skladb ni manjkalo, prisotni so bili tudi kakšni počasnejši predeli za boljšo razgibanost skladb. Vokal je bil nerazumljiv, glasbila pa tudi niso bila kristalno jasna, kar se za stil skupine spodobi. S svojim brezkompromisnim igranjem so Carnivore Diprosopus pihali na dušo tistim, ki prisegajo na brutalni death metal. Skupina sicer ni odkrivala tople vode, je pa bilo moč zaznati vplive markantnih death metal imen, kot so Suffocation, Dying Fetus, Skinless, Devourment idr.
Kot zadnji so oder prevzeli Malignancy, ki letos obeležujejo 25 let obstoja. Malignancy so v svojem setu pokazali, da k stvari pristopajo bolj tehnično, čeprav je to veljalo še najbolj za boben, ki je skozi cel koncert dominiral. Za bobni je namreč sedel Mike Heller, ki med drugim služi kruh tudi v Fear Factory. Kitara je bila tehnično podkovana, hitra s počasnimi deli, prisotni pa so bili tudi preprostejši grind vložki. Posebej je za pohvaliti vokalista, ki je na humoren način komuniciral s publiko in tako še dodatno popestril repertoar skupine. Največ hvale gre seveda bobnarju Mikeu Hellerju, ki se mora v Fear Factory očitno držat nazaj. Heller je v Malignancy pokazal, da je izredno hiter, vsak del zna smiselno začinit s činelami. V njegovem igranju ni luknje, ki je Heller ne bi znal zapolniti. Njegov pristop je progresiven in vsekakor bi si od njega želeli uslišati še kakšen bolj progresivni projekt. In tu se lahko potrdi, da spada v sam vrh ekstremnih bobnarjev, kot je John Longstreth, George Kollias, Flo Mounier idr. Malignancy so bili vsekakor pozitivno presenečenje, ki dajejo brutalnemu death metalu še nekaj upanja. Malignancy, Nader Sadek in druščina so v Orto Baru kljub majhnemu obisku več kot spodobno nastopili in pokazali, kako neusmiljen je lahko death metal danes.
Galerija slik
