Izvajalec: Chelsea Light Moving
Založba: Matador Records
Izid: year
Trajanje: 45:06
Ocena: 4.1/5
Thurston Moore je bil obraz alternativne in indie rock scene 80. let prejšnjega stoletja. Thurston Moore je bil obraz alternativne in indie rock scene 90. let prejšnjega stoletja. In zdaj, v 21. stoletju, se Thurston Moore spet vrača kot obraz časov, ki so v ospredju kot nikoli poprej. Sonic Youth so sicer preteklost (predvsem zaradi ločitve Thourstona Moora in Kim Gordon, basistke in pevke Sonic Youth), vendar pa očitno doživljajo reinkarnacijo (ali pač?) v novem projektu Moora – Chelsea Light Moving.
Seveda Chelsea Light Moving niso Sonic Youth, niti to ni njihov namen. Ampak takega osebnega izraza, kot ga ima Thurston Moore, pač ne gre spremeniti. Itak ga nihče noče spremeniti. Najbrž je oz. bo v vsakem Moorovem projektu malo Sonic Youtha, ampak ta »malo Sonic Youtha« je dejansko samo veliko Thurstona Moora. In Chelsea Light Moving je med drugim prav to – veliko Thurstona Moora. Seveda bend, ki se je formiral lani, torej 2012, sestoji še iz treh drugih tipičnih inštrumentov (Moore je seveda prevzel vlogo pevca in kitarista) – Samara Lubelski na bas kitari (seveda mora Moorov bend imeti basistko, ne basista; Samara sicer že dolgo sodeluje z Moorom, na veliko njegovih albumih je namreč prispevala violinske dele), John Moloney na bobnih in Keith Wood na drugi kitari. Istoimenski prvenec je izšel praktično takoj po formaciji te zasedbe.
Prvenec Chelsea Light Moving je v bistvu taka zelo zmedena plata. Po eni strani je na trenutke temačna, hrupna, ima tisto res disonantno dušo noise rocka, po drugi strani pa je že kar trapasta, zelo prvinska in »moorovsko« preprosta – morda celo pre-preprosta. Komadi so polni kontrapunktov, čudnih disonanc, antimelodij ter razglašenih akordov, hkrati pa so tako ”catchy”, tako prijetni, na prvo žogo, preprosti, že skorajda radiu prijazni… V bistvu so komadi po eni strani značilni za Moora, po drugi strani pa niti ne. Nekako ne vem, ali je plata genialna ali tako čudno ekstremno preprosta, da je že kar absurdno. Ampak dejstvo je, da je noro ”catchy”, slišiš pa neke čudne akorde, disonantne linije, neujemalne prehode, na vrhu vsega pa še Thurstonov vokal, ki, kot vedno, nekako recitira, zdi se, da vselej fuša, a vedno zveni popolnoma ujet z (razglašeno) glasbo.
Podoben preproščen razkroj se dogaja v besedilih – ta so na prvi pogled odsev duha mladine 80. let prejšnjega stoletja, tistega zeitgeista, ki je na alter in indie valovih spet ”in”. Prav tako besede preveva značilna Moorova čudaška duhovitost, ki občasno namiguje na nekaj globljega, spet drugič pa se vprašaš, če Moore le ni zaprt v časovni kapsuli v svojih 20. (tam je zagotovo ostal njegov izgled, verjetno nekje na podstrešju skriva svoj portret, ki se stara namesto njega). Seveda niso vsa besedila le neka čudna osebnoizpovedna katarza, ampak vključujejo tudi aktualne dogodke (naj bodo to družbeni ali celo politični) in nekakšen poklon avantgardnim umetnikom iz 60. let prejšnjega stoletja, med drugim pesniku Franku O’Hari, pisatelju Williamu Burroughsu in skladatelju Philipu Glassu; vse to predstavijo na nek odbit pogled ter jih skozi genialno Moorovo sposobnost lirskega pripovedništva označijo in sproblematizirajo. Vse še vedno skozi neko duhovito, preprosto in večkrat butasto formo, kar gre od Thurstona pač pričakovati.
Chelsea Light Moving ni nek projektič Thurstona Moora, ki želi Sonic Youth fanom zamenjati njihov najljubši bend, ki jih sili trgati Sonic Youth posterje z njihovih sten. Ni tudi nek patetičen nadomestek Sonic Youth, čeprav je Moorov unikat isti (in prav je tako). Chelsea Light Moving zna biti res hud popolnoma nov bend, ki slučajno vključuje tudi Thurstona Moora, (bivšega) vodjo legendarnih Sonic Youth. Prvenec Chelsea Light Moving sicer nosi duh prvih let dotičnega scenskega gibanja, ampak se napaja v dejanskosti, v aktualnem zeitgeistu in z novimi inspiracijami, četudi se te obračajo in poklanjajo nekim starejšim umetnikom (avantgarda 60. let prejšnjega stoletja). Thurston Moore ne reciklira ne besedil ne kitarskih linij. Thurston Moore presega Sonic Youth. In Thurston Moore je sedaj Chelsea Light Moving.
https://www.youtube.com/watch?v=_qmIvFuF8r4
Zasedba
Thurston Moore – kitare, vokal
Samara Lubelski – bas kitara
John Moloney – bobni
Keith Wood – kitara
Produkcija
Justin Pizzoferrato
Seznam skladb
1. “heavenmetal”
2. “Sleeping Where I Fall”
3. “Alighted”
4. “Empires of Time”
5. “Groovy & Linda”
6. “Lip”
7. “Burroughs”
8. “Mohawk”
9. “Frank O’Hara Hit”
10. “Communist Eyes”
