Chimaira pustošila na Metelkovi (2008)

0 16

“Chimaira so Slovence tako že drugič prepričali, da v svojem glasbenem teritoriju ne priznavajo boljših od sebe.”

Lokacija: Ljubljana / Gala hala / Slovenija
Datum: četrtek, 20.03.2008


Se kdo še spomni koncerta Dark Tranquility, Chimaira in Hatesphere, davnega 19.12.2005 v Ljubljani? To pot so nam izmed naštete trojice namenili pozornost z obiskom Chimaira. V pristnem duhu oživljanja metalcore veščin. To pot v vlogi nosilcev koncertne turneje, ki jo zaznamuje izid njihove nove studijske plošče “Resurrection” (2007). Na prizorišču se je nabralo nekaj skromnejše število ljubiteljev zvoka metal branže. Morda je na to vplivala hokejska tekma v Hali Tivoliju med Olimpijo in Salzburgom (Olimpija je na koncu zmagala!), kajti dvomim, da so ljudi s koncerta Chimaira odtegnili Psycho-Path, ki so na Metelkovi istega dne v sosednjem Channel Zeru, predstavljali izid novega albuma (mimogrede, koncert je bil že drugo noč zapored povsem razprodan). Kakorkoli obračamo, naroda se je v Gala Hali le nabralo krepkih 130 do 150, kar je pomenilo, da bo za tvorbo pravega vzdušja v dvorani, več kot dobro poskrbljeno. 

DEAD SHAPE FIGURE 20.30–21.00: 
Dead Shape Figure, finska zasedba, ki jo sestavljajo pevec Galzi, kitarista Juhani Flinck in Erno Talvitie, basist Neibu in bobnar Raikku Tuomikanto, doma iz mesta Uusimaa blizu Helsinkov, so pričeli zganjati hudiča ob 20.30. Imeli so izjemno malo prostora, saj so morali postaviti na že tako majhen oder Gala Hale dodatne bobne. Zmes death in thrash metala vodena s kričavim core vokalom, v kitarskih frazah ni skrivala vplivov skupin Slayer in Pantera. Usklajeno delo kitarskega dvojca, poleg pa vključene tudi kitarske solaže! Kot predskupina so postregli s sila posrečenim zvokom. Pevec je kaj kmalu ugotovil, da je oder premajhen. Skočil je z njega in se sprehodil po Gala Hali medtem, ko je zasipal občinstvo z besnilom svojega kričanja. V repertoar sta bili vključeni tudi skladbi Blithering Icon in Remedy. Tehnično izredno uigrani Finci, so to dokazovali z natančno izvedbo repertoarja (zlasti v prehodnih pasažah), sposobni pa so razviti tudi izredno hitrost. Skupina bo naposled po uradni poti izgubila nedolžnost, saj napoveduje svoj EP “The Grand Karoshi”, ki izide v letošnjem maju. Dead Shape Figure so občinstvo uspeli dodobra ogreti in proti koncu svojega nastopa, del dvorane spraviti celo do mosh pita. Lepo za ušesa, hkrati pa nevarno nazobčano! 

THE SORROW 21.15–21.45: 
Najbolj ljubek zvok so v kategoriji “brutalno” tega večera spravili od sebe The Sorrow. Avstrijski kvartet doma iz mesta Moshviertel, ki je nedavno tega izdal prvenec “Blessings From A Blackened Sky”, je ponudil metalcore različico, ki je vsebovala še več melodičnosti od Dead Shape Figure. Košček evropskih Bullet For My Valentine ali Caliban ter bržkone tudi bežnih vzporednic z Američani Killswitch Engage? Melodične kitarske dvojne harmonije, z neposredno proizvodnjo v tovarni Iron Maiden. Ko jih podložijo s torpediranjem dvojne bas stopalke, občutja v tovrstnih pasažah in jemanju verzov rišejo pred očmi In Flames. Vokal je v refrenih rad pobegnil v melodično čiste napeve, ki so asociirali na emo core patetiko, kar je nemara delovalo moteče, saj nas je v dvorani vseskozi preveval duh pričakovanja brezkompromisnega pekla, ki ga ustvarjajo nosilci koncerta Chimaira. Nemara od teh srednje hitrih melodičnih pasaž vodenih s čistim melodičnim vokalom izvira krajša skupna metraža las v dolžino in večja uporaba glavnika, barve za lase ter utrjevalca. Lepi fantje. Kdor jih je to pot spregledal in zamudil, jih ima priložnost videti v Sloveniji znova na Metal Campu 2008 v Tolminu. Možje so izurjeni, uigrani kvartet, tehnično izvedbeno in v celokupnem sproščanju jeze sicer širok korak za Finci Dead Shape Figure, ki so pred njimi razgrajali, a v dobre pol ure, so nadebudni The Sorrow korektno izkoristili dano minutažo za svojo predstavitev.

MAROON 22.00–22.40: 
Nemci Maroon, doma iz mesta Nordhausen! Možje z dolgo koncertno kilometrino in bogatimi izkušnjami so predstavljali svoj novi album “The Cold Heart Of The Sun”, ki je skupno četrti. Fear The Most Them Who Protect, Only The Sleeper Left The World, Reach The Sun, so ga zaznamovale tudi v Gali Hali. Pevec Andre Moraweck je definitivno najpomembnejši člen te zasedbe. Je odličen vodja in diktator skupine, zato so se glave ob njegovi komunikaciji podžiganja, pod odrom v kratki minutaži, ki jo je imel na voljo kvintet, množično vrtinčile v nekaj krepkih mosh pitih. Vokal poseduje neverjeten strup in čustva jeze, strahu, agonije in obupa, so prvikrat v dvorani konkretneje pljusknila na plano. Tudi starejši And If I Lose Welcome ali Chosen Fate sta zažgali polno. Vražji evropski metalcore, s kombinacijo Kreator ali Sodom staromodnih thrasherskih kitarskih fraz, z vključki kitarskih harmonij na prehodih, a v veliko manjši meri glede na oba predhodno nastopajoča benda. Maroon so prepričljivo nakurili narod, na delovno temperaturo, naravnost idealno za skupni juriš v brezno zla in agonije z nosilci večera Chimaira. 

CHIMAIRA 23.00-24.00: 
Okrog enajste zvečer so prispeli na oder glavne tarče obiska, Clevelandski Chimaira, v zasedbi Mark Hunter (vokal), Rob Arnold (solo & ritem kitara) Matt DeVries (ritem kitara), Jim LaMarca (bas kitara), Chris Spicuzza (klaviature, spremljevalni vokali) in Andols Herrick (bobni). Turnejo so posvetili predstavitvi svojega odličnega novega albuma “Resurrection” (2007). 

Oder je v trenutku zajela gosta megla in skozi bliskanje stroboskopov (beri: smrt za fotografe), so se na oder pritajili Chimaira ter zavzeli bojne položaje. Pure Hatred (“The Imposibility Of Reason”, 2003) so izbrali za otvoritev koncerta in s to maksimalno pospešeno točko, ki jo vodi ultrasonično kotaljenje dvojne bas boben stopalke, pognali občinstvo v delirij. Mark Hunter je definitivno v življenjski formi, njegovo spreminjanje barve kričavih odtenkov, ki jih uporablja je bilo popolno. Vokal je kot za šalo nizal najbolj grenka občutja najtemnejšega kotička njegove duše. Mož je rojen vodja, karizma brez primere. V instrumentalnih pasažah je v slogu poveljnika postavil podlaht desne roke za hrbet, kot bi pregledoval svojo bataljon smrti. Sam ultra živ in razbeljen zvok, ki so ga vzpostavili Chimaira, je v trenutku odpihnil v pozabo predskupine. Žlahtne prvine renesančnih Pantera riffov, okrašene z globoko detonirajočim “groove” efektom, ki ga tvori pečatni kontrast med ritem linijo in riff sekcijo, so delovale prevzetno in nepopustljivo. Tudi The Flame v nadaljevanju ni poznal milosti. Ko so Chimaira kotalili skladbo za skladbo, je dvoranica vse bolj spominjala na splošni kaos in razdejanje. Parket dvorane je bil prežet s politim pivom in preostalimi likvorji. Ljudem se je trgalo, Hunter pa se nikakor ni obotavljal v ščuvanju publike. Več kot očitno je bilo, da se je novi album “Resurrection” med slovensko publiko že zelo dobro prijel, saj je občinstvo v prvih vrstah intenzivno sodelovalo s Hunterjem pri petju verzov novih pesmi. Da se klaviatur ni slišalo med koncertom, ni potrebno posebej izpostavljati. Je kar logično za tak klubski prostor, kjer pač zvok vedno rad vsaj malček ponagaja. 

Večina repertoarja so sestavljale skladbe iz novega albuma “Resurrection” in “Impossibility Of Reason”, ki ga skupina očitno silno čisla. Proti koncu so se fantje dotaknili tudi prvenca “Pass Out Of Existence” (2001) s skladbama Severe In Let Go, kjer je koncert doživljal enega najbolj intenzivnih momentov. Naslovna skladba albuma z zanimivim, skoraj že epskim refrenom Resurrection, je spravila Gala Halo še enkrat na noge, potem pa je, po vsega eni uri, pošastna Chimaira pospravila svoje kovčke in nas brez dodatka zapustila.Chimaira set list:1. Pure Hatred2. The Flame3. Power Trip4. Worthless5. Black Heart6. Nothing Remains7. The Dehumanizing Process8. Cleansation9. No Reason To Live10. Let Go11. Severed12. Resurrection

Koncert headlinerja s komaj eno urnim repertoarjem? Sliši in bere se klavrno, a videli smo skupno paket štirih skupin, za smešno nizko ceno vstopnic. Kljub temu, pa gre ob tem za nepomembno dejstvo, kajti atomska detonacija, ki so jo uprizorili Chimaira, ti odlični prvaki metalcorea, je delovala v svojem izročilu in izvedbi 100% stvarno. V skladu s pričakovanim. Raj za vse oboževalce dobrega metalcorea je tako v polnosti oživel. Srborito, zlovešče, hrupno in upepeljujoče! Chimaira so Slovence tako že drugič prepričali, da v svojem glasbenem teritoriju ne priznavajo boljših od sebe.

avtor: Aleš Podbrežnik
fotografije: Aleš Podbrežnik

The Sorrow set lista: 
1. Elegy 
2. The Dagger Thrust 
3. Far Beyond The Days Of Grace 
4. Intro 
5.From This Life 
6. Her Ghost Never Fades 
7. Knights Of Doom 
8. Death Fom A Lovers Hand 

Chimaira set list:
1. Pure Hatred
2. The Flame
3. Power Trip
4. Worthless
5. Black Heart
6. Nothing Remains
7. The Dehumanizing Process
8. Cleansation
9. No Reason To Live
10. Let Go
11. Severed
12. Resurrection


Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki
X