Avtor: Rok Klemše
Kraj: Volkhaus Landskron / Beljak / Avstrija
Datum koncerta: 10.04.2007
Število obiskovalcev: 100
Cena karte: 19€
Minilo je dobrih deset dni od našega prvega obiska Beljaka in napočil je že čas, da se spet oglasimo pri naših severnih metalskih kolegih. Zadnji obisk naše ekipe je ostal precej zagrenjen, k čemur je pripomoglo več dejavnikov; od slabega vremena, težav pri iskanju dvorane, poraznega ozvočenja, zanič piva, … Le trma in vztrajnost klene RockLine ekipe je pripeljala do tega, da smo se vrnili na mesto zločina. Tokrat z veliki upi. Prelepo, sončno vreme naju je z Alešem navdihnilo z optimizmom in upanjem, da bo tokratni koncert ostal v lepšem spominu. Veliko sta obetali seveda tudi glavni skupini, Savage Circus in Circle II Circle.
Po dobri uri vožnje (neka energijska pijača baje daje krila, hehe) sva se že znašla v sončnem Beljaku in na najino presenečenje na parkirušču zagledala še en avtomobil s slovenskimi oznakami. Metalci iz Novega Mesta! Zgledujte se po njih! Beljak res ni daleč in po tako dobrem koncertu, ki smo ga doživeli ti res ni žal tistih nekaj evrov za cestnino in bencin, kakšno pivo in relativno poceni vstopnico.
Dvorana Volkhaus Landskron je še samevala, zato je bližnji lokal kar vabil na vrček hladnega piva (piva v dvorani se ogibajte, res je cenejše za nekaj centov, a zato tudi “začinjeno” z vodo). Vaške “Krjavlje” pa je najbolje kar ignorirati…
Tempesta: 19:25 – 19:50
Okrog pol osme se je iz dvorane vendarle zaslišalo žaganje, in skrajni čas je bil, da se tja premaknemo tudi sami in si ogledamo kaj so nam koroški metal manijaki pripravili tokrat. Nehvaležno nalogo prvega nastopajočega so dobili Švicarji Tempesta. Nevtralnosti države se je očitno nalezla tudi ta heavy metal/melodic thrash metal zasedba, saj na odru delujejo precej ubogo. Fantom manjka še nekaj koncertne kilometrine in malce več glasbene originalnosti tudi ne bi škodilo. Minus je treba prisoditi tudi “švohcanemu” frontmanu Retu, ki mu manjka “jajc” za pravega frontmana. Švicarji so predstavili material s prve plošče Platinum in druge Fulltime Joker. Po slabe pol ure je bil čas za slovo in oder je že zasedel naslednji band.
Madog: 20:00 – 20:25
Ogrevanje že tako poletno ogretega Beljaka so nadaljevali lokalni veljaki Madog. Temu primerno se je odzvala publika, v popolnoma prazni dvorani je headbangalo le nekaj zanesenjakov, pa čeprav Madog igrajo precej kakovosten heavy/power metal v stilu kakšnih Rage. Nič čudnega, saj je bil prvi izdele skupine plošča Back in Time – A Tribute to Rage. Tokrat so Madog žal (ali pa tudi ne) na svoje učitelje in vzornike pozabili, in predstavili pol urni set komadov s debitantske plošče Dreamland in njene naslednice Fairytales of Darkness. Res je sicer, da pri Madog ne gre za nikakršne presežke, a svoje pol ure so odžgali več kot suvereno in kvalitetno, frontman Hansi in kitarist Alex sta si izmenjala kar nekaj zanimivih tercetnih solaž, Hansijev vokal pa tudi ni za v smeti.
Tomorrow’s Eve: 20:40 – 21:20
Priznam, da sem za Nemce Tomorrow’s Eve slišal prvič, časa za to, da bi preposlušal njihovo diskografijo pa žal tudi nisem imel. Vse kar mi je bilo do koncerta o njih znano je bilo to, da igrajo progresivni metal. Še kako vesel sem bil, da Tomorrow’s Eve nisem poznal, saj je bil njihov nastop pravo presenečanje. Res je sicer, da Tomorrow’s Eve ne odkrivajo tople vode, igrajo že slišan progresivni metal, ki malce vleče na Vanden Plas in na trenutke na Dream Theater, a to kar počnejo, počnejo zelo dobro in kvalitetno. Mnogi ste ob besedicah Dream Theater gotovo že zavili z očmi in pomislili, da gre še za ene tehnično do potankosti izpiljene glasbenike, ki se zanašajo le na to svojo superiornost. A kar Dreamom večkrat očitajo ne velja za Tomorrow’s Eve, vzporednico s prvaki prog metala bi lahko povlekli le zaradi klaviatur, ki spomnijo na zgodnje Dream Theater z melodičnimi klaviaturskimi linijami Kevina Moora ali Dereka Sheriniana in se na srečo ne približajo Rudessovemu preseravanju (še zdaj me zmrazi ko se spomnim na njegov uvodni deset minutni solo v Octavarium v Hali Tivoli leta 2005. Zeh…). Da ne bo pomote, tudi Tomorrow’s Eve so tehnično izredni glasbeniki, a dobro vejo kje potegniti mejo. Tako ostajajo v odličnih melodijah, ki jih izredno dopolnjuje fantastična ubijalska ritem sekcija z bobnarjem Tomom Dienerjem in basistom Chrisom Doerrjem, ki brez težav igra tako s trzalico kot s prsti in vleče prav zavidljive bas linije. Kitarist Rainer je sicer odličen, a kaj prav posebnega ni, žal tudi zaradi težav z ozvočitvijo ni prišel tako do izraza. Skupini bi vsekakor prav prišel še ritem kitarist, pa čeprav pomanjkanje druge kitare dobro zapolni klaviaturist Oliver. Za konec je ostalo le še najslajše – vokalist Martin LeMar. Martin je v skupino prišel pred ploščo Mirror of Creation 2 – Genesis II (2006) in se v band izvrstno vklopil. Prejšnjega vokalista Petra Webla sicer v živo še nisem slišal tako da težko sodim, a če gre ocenjevati po albumih je Martin veliko boljši vokalist. Martin tako sega v nebesne višave, a hkrati na trenutke prav brutalno, po “Boltendahlovsko” začini svoje linije. Z gostujočima vokalistkama na zadnji plošči, Jennie in Vivian, se Martin izvrstno vklopi in res fantastično bi bilo trojico slišati še v živo, tokrat je šlo žal le za matrico. O Tomorrow’s Eve bomo gotovo še slišali!
Savage Circus: 21:50 – 22:45
Malce pred deseto so se ugasnile luči in ob zvokih epskega intra so na oder prikorakale prve “zvezde” večera. Mlajši brat Blind Guardian, za zlobneže tudi “tribute to Blind Guardian” (že veste kdo ste :), Savage Circus. Band je po odhodu iz Blind Guardian ustanovil bobnar Thomen Stauch po želji igranja metala, ki bo blizu Slepim čuvajem devetdesetih. Kopija Blindov za nekatere ali odličen band, ki se pač naslanja na zvok legendarnih Guardianov, kakorkoli že hočete, a Savage Circus so ga v živo prekleto dobro žgali! Če se štejete med tiste, ki vam kompleksnost današnjih Blind Guardian ne diši so Savage Circus prava rešitev za vas. Savage Circus so že na začetku brezkompromisno udarili s Tomorrowland in takoj pokazali svoje adute, predvsem je treba izpostaviti odličnega vokalista Jensa Carlssona (Persuader), ki močno spominja na Hansija iz Blindov, in fantastičnega solo kitarista Pieta Sielcka, ki je Jensu pomagal še z back vokali. Prelepo pa je bilo za baterijo spet videti Thomena Staucha (v skupino se je vrnil po skoraj pol letni odsotnosti zaradi osebnih težav). Savage Circus imajo trenutno na voljo le eno ploščo, Dreamland Manor (2005), tako da jo igrajo več ali manj v celoti, tokrat je zaradi časovni stiske izostala le Born Again By The Night. A je bil ob ostalih komadih užitek toliko večji – od odličnega, udarnega openerja Evil Eyes, preko It – The Gathering s katerim so Savage Circus med nas priklicali poosebljeno zlo iz Kingovega romana It, klovna Pennywisa, pa do fantastične balade Beyond Reality s katero so ustvarili neverjetno pravljično atmosfero. Za konec še velika pohvala bandu, ki je kljub maloštevilčni publiki ustvaril pravo atmosfero, predvsem frontman Jens je imel dovolj kontakta s publiko, Savage Circus pa so dali od sebe vse, čeprav je bil Piet nekajkrat vidno jezen zaradi nesposobnosti zvočnih tehnikov. Še dobro, da ni igral pred desetimi dnevi na Metal Manii, kjer je bil zvok res porazen, tokrat je bil namreč drastično izboljšan. Zame premierni koncert skupine Savage Circus se bo zapisal v lep spomin, res pa je, da bi se ob boljših pogojih in več publike, ki ne bi bila tako lesena, vtisnil še globlje. A vendar jim je pekel uspelo prebuditi!
Savage Circus setlista:
1. Tomorrowland
2. Evil Eyes
3. Waltz of the Demon
4. It – The Gathering
5. Between the Devil and the Seas
6. Beyond Reality
7. Ghost Story
8. When Hell Awakes
Circle II Circle: 23:00 – 00:15
Po nastopu Jon Oliva’s Pain na Metalcampu 2006 sem bil tokrat osebno deležen še enega koščka Savatage mozaika in zapuščine enega večjih metal bandov. In komaj sem čakal! Zak me je s svojim prodornim vokalom prepričal že v legendarnih Savatage, svoj sloves pa je po odhodu iz skupine obnovil s svojim novim bandom Circle II Circle. Naj kar na začetku povem, da tako dobrega frontmana kot je Zak Stevens nisem videl že lep čas. Da bi se še kateri vodja skupine tako trudil za tako malo ljudi. Vsaka čast Zaku in njegovim fantom! Zak je kakšnih 50 ljudi ves čas spodbujal k ploskanju in skandiranju, in še kako radi smo mu ustregli. Posebno pozornost je seveda posvetil nežnejšemu delu publike, ki se je več kot očitno od Zakove pozornosti kar topila in komaj stala zaradi tresočih kolen. Ja Zak je brez dvoma poosebljena definicija karizme! Točno to velja tudi za njegovo skupino, ki z Zakom deluje šele dobri dve leti. Po prvi plošči Watching in Silence, je namreč celotna zasedba emigrirala k Jonu Olivi in Zak je ostal sam… A morda tokrat celo z močnejšo zasedbo kot jo ima Jon. Celotna ekipa je neverjetna! Od dinamičnega basista Paula Michaela, ki poleg basa skrbi še za klaviature, pa natančnega bobnarja Toma in neopisljivega kitarskega dvojca, ki mu kraljuje solo kitarist Andy Lee. S kakšno natančnostjo in zavzetostjo je odigral kitaro… Pa kako brezkompromisno je pristopil k zahtevnim solažam žal prezgodaj umrlega Crissa Olive! Padam na kolena in se derem v stilu Wayna (Wayne’s World)… “We’re not worthy!!!” Edini minus nastopa Circle II Circle je vsaj zame osebno to, da niso odigrali odlične naslovne balade plošče Watching in Silence. A smo zato dobili pravo gurmansko kosilo v obliki redkih Savatage komadov, ki so jih redko igrali celo sami. Od Live As One, Conversation Piece, magičnega dvojčka Labyrinths/Follow Me, ter Taunting Cobra in Handful of Rain!!! JA!!! Magično in sanjsko, mravljinci so se prikradli kar sami. In Zak je vokalno še vedno tako močan, da sem začel dvomiti v pregovorno vokalno nemogočo Savatage klasiko He Carves His Stone. Da ne bom zanemaril Circle II Circle materiala – odigrali so predvsem komade s še aktualne plošče Burden of Truth (2006) na kateri je Zak dokazal svoje sposobnosti tudi kot pisec brez pomoči nekdanjih Savatage kolegov. Po videnem samo še čakam kdaj bo Circle II Circle spet mogoče videti!
Circle II Circle setlista:
1. Instrumental
2. All That Remains
3. Open Season
4. Who Am I
5. Matter of Time
6. Heal You
7. Your Reality
8. Revelation
9. Evermore
10. Burden of Truth
11. Live As One
12. Conversation Piece
13. Labyriths/Follow Me
14. Taunting Cobras
15. Handful of Rain
16. Edge of Thorns
Vsi dvomi in zadržki, ki so nastali ob koncerti Morgane Lefay/Disbelief prejšnji mesec so padli! Doživeli smo fantastičen koncert in lahko vam je žal, da tudi sami niste bili prisotni. A Avstrijci imajo v rokavu še nekaj adutov in napako lahko popravite.
Galerija slik
