Cloven Hoof: Age of Steel

0 106

“Vrača se Dominator! Na krilih apokaliptične pogube in brezmilostnega srda, bo v vas zlomil še zadnjo iskro vašega jalovega verovanja ter blodnih upov, kajti napočila je era vladavine jekla.”

Založba: Pure Steel Records
Datum izida: 24. 4. 2020
Produkcija: Cloven Hoof
Dolžina albuma: 50.15 min
Zvrst: Heavy Metal
Ocena: 9.5/10


Cloven Hoof so legende metala. Skupina, sicer predstavnica gibanja N.W.O.B.H.M., prihaja iz britanskega Wolverhamptona in je pričela z delovanjem že leta 1979. Delovala je vse do leta 1990, potem pa je minila nadaljnja dekada, da jo je v letu 2000 znova obudil Lee Payne, sicer edini ustanovni in originalni član današnje Cloven Hoof postave. Od tu dalje so Cloven Hoof na sodobnem metalskem prizorišču vseskozi prisotni z izdajami novih studijskih albumov. In tu je novi! »Age of Steel«.

Kar nekaj klasičnih skupin heavy metala, ki so sodobnice Cloven Hoof iz zlate ere N.W.O.B.H.M., je dandanes še aktivnih, a Cloven Hoof so se med vsemi zagotovo najbolj oddaljili od tiste surove okostenele klasične drže metala osemdesetih, kar potrjuje tudi novi album. Tudi ta namreč iz izvrstnega predhodnika »Who Mourns for the Morning Star?« (2017) prenaša aktualno, moderno produkcijsko svežino, obenem pa dokazuje, da so Cloven Hoof odlično ponotranjili čut za absorbiranje vpliva, ki ga je opravil razmah power metala na prelomu milenijev. Album zadržuje kleno pravoverni gnev, primordialno nazobčanost, razjarjenost in pravo zvitost s kančkom okulta! Tu ni prostora za solzavo patetiko in sladkobo. Vsekakor so aranžmaji velikopotezno začrtani, sem in tja jim je dodana tudi gravura orkestracij, kar hvaležno kontrastira vzdušja in dviguje albumsko dinamiko. Prav tako je »Age Of Steel« album konkretne bombastične našobljenosti, kar je izrazito zaznavno zlasti v grabežljivih refrenskih juriših, ki hipoma podjarmijo ljubitelja tako klasičnih prvin heavy metala kot power metala. Preživijo in obstanejo le najbolj trpežni, najmočnejši ter v (svoji) veri najbolj predani in Payne (s tovarišijo) to zelo dobro ve ter razume, kar uvodoma napove skrajno rušilna, porogljiva, jedka in krvoželjna beštija, imenovana Bathory, s katero album poleti na orjaških krilih bolščavega drama teatra.

Nekatere skladbe so resnično zanimiv »posodobljen križanec« klasičnih prvin metala stare šole in aktualiziranih vsebin power metala, kot je to nedvoumno predstavljeno v Touch the Rainbow ali Gods of War. Vsekakor se težišče nagiba v prid zdaj eni, zdaj drugi prvini. Denimo izvrstna mračna in epska Alderley Edge, ki je nekaj najboljšega, kar so Iron Maiden pozabili ustvariti med letoma 1982 in 1988, medtem ko stoji skladba Judas na nič manj markantnem železju kitarskega fraziranja zlatih dni metala.

»Age of Steel« je album, s katerim se je skupina poglobljeno ukvarjala. Skladbe so izjemno detajlirane. Prav tako so idejno barvite in raznolike, čeprav se gibljejo v recepturi komponiranja, ki je obče znana. Payne vsega tega sam ne bi zmogel, če ob sebi ne bi zbral odlične glasbene ekipe. Mladi kitarist Ash Baker je pravo odkritje, saj njegovo filigransko natančno in ultrasonično hitro soliranje kot ulito komunicira s klasičnim metalskim jezikom glasbene substance albuma. Posebno pozornost je treba nameniti vokalistu Georgeu Callu, ki preko albuma razvija rušilno »headvoice« prodornost, ko svoj vokal kontrastira z večjo ali manjšo dozo zlovešče grlenosti, pri čemer pa je lahko George v vokalnem karakterju tudi »operetno čist« (Judas). Vokal je dominanten, skladbam dviguje dodatno muzikalnost in je obenem eden nosilnih generatorjev neverjetne dopadljivosti, ne le tega izdelka, pač pa novih Cloven Hoof. To je album, ki poseduje kakovostno enakovredne točke in se ponaša z izjemno dinamiko in izplenom visoko vibrantne, zlovešče in mračno epske atmosfere. V studiu so Cloven Hoof dodajali kitarske linije plastovito, se pravi eno čez drugo, in zvok oziroma sama produkcija albuma je resnično fenomenalna.

Kdor je seznanjen z likom in delom Cloven Hoof, pri čemer niti za hip ne gre podvomiti o tem, da Slovencev slučajno ne bi mrgolelo – žal je to samo bridka laž, ve povedati, da je »Age of Steel« komaj sedmi album skupine. In ker pozna njen drugi studijski album »Dominator« (1988), bo naslovnici novega in prej omenjenega albuma kaj hitro povezal. V ozadju novega albuma namreč stoji koncept in Cloven Hoof so se odločili, da je čas za obuditev zloveščega lika, imenovanega Dominator. Povzemimo kar komentar Lee Paynea: »S tem albumom se vrača tudi lik Dominatorja, ki so ga z gensko manipulacijo znova obudili k življenju z namenom, da seje smrt in uničenje skozi vso galaksijo. Dominator obnovi svoj prejšnji imperij, konceptualizirana zgodba pa se bo sklenila na našem naslednjem albumu!”

Lepo ne? Albumu »Age of Steel« bo torej sledilo nadaljevanje. Do novega dela pa uživajmo ob zares odličnem novem studijskem dosežku skupine, ki je manifest velikih izkušenj, znanja, veščine, izrednega fokusa, zavzetosti in predanosti magiji heavy metala. Cloven Hoof so z njim segli v samo srž prabistva te magije in postregli z največjo možno mero ustvarjalne iskrenosti, kar naj bi bil tudi osnovni cilj vsakega pravega umetnika.

Avtor: Aleš Podbrežnik

Seznam skladb:
1. Bathory
2. Alderley Edge
3. Apathy
4. Touch The Rainbow
5. Bedlam
6. Ascension
7. Gods Of War
8. Victim Of The Furies
9. Judas
10. Age Of Steel

Zasedba:
George Call – vokal
Chris Coss – kitara
Ash Baker – kitara
Lee Payne – bas kitara
Mark Bristow – bobni


Cloven Hoof – Gods of War (uradni video)
Cloven Hoof – Bathory (uradni zvočni nosilec)
Cloven Hoof – Age of Steel (uradni zvočni nosilec)
Cloven Hoof – Touch the Rainbow (uradni zvočni nosilec)
Cloven Hoof – Apathy (uradni zvočni nosilec)
Cloven Hoof – “Age of Steel” (naslovnica albuma)

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki