Kraj: Menza p.k. Metelkova / Ljubljana / Slovenija
Datum koncerta: 08.04.2007
Število obiskovalcev: 25
Cena karte: 5.00€
Pred Menzo pri koritu na Metelkovi že dolgo ni zevala takšna praznina kot na velikonočni ponedeljek. 09.04.2007. Kaj se je zgodilo z vsemi temi Slovenskimi alternativci? So se čisto pomehkužili, lupijo, trejo in se hranijo s pirhi, za pečjo v domači izbi? Koncert, ki je bil na vrat na nos organiziran, v pičlih desetih dneh od prvega kontakta do prihoda skupine v Ljubljano, kar gre šteti v čast šefu Menze Sašotu, se seveda nikakor in nikakor ni hotel pričeti ob napovedani uri. Preprosto, ljudi ni bilo.
Čas je ob pivcu hitro mineval, pravzaprav bil je pravi užitek po dolgem času znova obiskati staro, prijazno mesto s prijaznimi real socialističnimi “post tolarskimi” cenami pijače. Dvoranica v katero stlačiš cca 300 ljudi, z odrom zavidanja vredne velikosti, je bila deležna obiska borih 25 ljudi .Z osebjem strežbe in skupino morda komaj preko 30 glav.
Ura 23.45. Skupina se naposled le odloči, da se priklopi na svojo mašinerijo. Odlična zmes new wavea živčno napsihiranega Talkin Heads meets Adrian Belew King Crimson era vokala, z grobimi vzdihi in cockney dialektom Roberta Smitha (The Cure), pomešani blagi piš New Order! Ta osnovni gro skupine zavit v pristni punkoidni odrski rasfuk je imel nocoj veliko za povedati in pokazati.
Tri kitare, vokal, bas, bobni. Karizmatični vodja pevec in kitarist Christophe, suvereno avtoritativno, brez zadržkov, brez sramu, skrajno samozavestno napadalno vživeto brca in nori, na vse strani. Tipični izbruhi anarhije, zaigranih pretepov, uničujočih pohodov uličnih tolp. Ko niti povest o Sex Pistols ni več daleč od tega. Uigran kompakten nastop celotne peterke, ko v šoku “groova” pustiš oči in ušesa na odru.
Skupina je predstavljala aktualni studijski album “We Can Do It” (2006), tretji po vrsti in večina odrske predstave je vključevala izvedbo skladb te plošče. Bend je odprl koncert s priredbo AK-47 in v nastop vključil večino skladb nove plošče začenši z Expert, nadalje Senkrecht Waagerecht, Akela, We Can Do It, inštrumental Lord. Let Me Do No Wrong, ki je brez presledka prešel v The Deepest Blue, Shockwaves in Principessa.
Regularni del se je zaključil po manj kot uri. Ob tem ni bilo niti enega zagreteža v avdienci, ki bi se prismukal pod oder navijat za skupino, čeprav so si fantje na odru to več kot le zaslužili. Fantje se niso zmenili za to, da je dvorana prazna. Nasprotno. Svoje odlično počutje so unovčili z odrskim pristopom na polno in brez meja. Med vsemi je vsekakor izstopal vodja – pevec Christophe, iz katerega sta slina in znoj kar tekla v potokih. Ta je nekajkrat teatralno padel na tla, se tam valjal in kotalil, skorajda posilil enega izmed monitorjev ter se zviral na drogu, ki stoji sredi odra Menze pri koritu, kot vešče zverzirana striptizeta. Popoln odklop!
Skupina je bila vročenoga in se vrnila takoj nazaj na oder za prvi dodatek. Ko je bilo praktično že vsega konec, pa je pobom totalno zadogajalo in so se po 10 minutni pavzi vrnili še enkrat nazaj ter ponovili skladbi AK-47 in The Deepest Blue. Potenca na vrhuncu, ki je ne moreš krotiti. Iskren in naraven pristop, ko vselej lahko glasno in jasno rečeš bobu bob, besedila nabutana s cinizmom, posmehom družbi in prešerno resnico kot jo vidijo uporniški Confuse The Cat. Svoboda!
Fantje s pridom izkoriščajo sprehajanje po preprostih dvotonskih kvintnih akordih, zlasti po spodnjih treh strunah, ki jih družno trenajo v dvoje ali troje, kar seveda poudarja harmonijo teh izbranih melodičnih prijemov. Stvar močno spominja na darkerska leta kakšnih The Smiths, če pa se obrnem na prvenec U2, pa mislim da skoraj boljše primerjave ne najdeš. Razposajena razvetritev, raztelešenje in razdevičenje bogaboječega ponedeljka je uspelo na celi črti. Fantje, hvala vam za pošteno brco gole rock pristnosti naravnost v čelo blesavo, ki sem ga, računalniški pesnik in zapečkar kakor sem, že močno in nezadržno pogrešal (lakom lačen)! Koncert je tako z vsemi dodatki skupno le nameril dobro uro preč!
Po koncertu sva z Janijem debatirala s pevcem skupine (Christophe Vandewoude), ki ni skrival veselja nad priložnostjo, da Confuse The Cat nastopijo lahko v Sloveniji. Fant sploh ni bil obremenjen nad prazno dvoranico, pač pa je v isti sapi izrazil izredno zahvalo organizatorju, za gostoljuben sprejem ter dodal, da bi z navdušenjem sprejel vnovično vabilo, da bi lahko skupina nastopila v Sloveniji. Prijetno post koncertno razpoloženje je nekoliko skazil obisk policije, ki se očitno v nočnih urah silno dolgočasi in izbira na svojih pohodih le tista mesta za obisk, kjer se seveda počuti navidezno najbolj varno in vselej v premoči. Glavno ob tem pa je le dejstvo vnovične zmage rock’n’roll-a v vsej brezmadežni neposredni luči, prodorne podobe, katero zmore le na usrezno delavno temperaturo segreta “zmedena mačka”!
