»Pingvin si ti, pingvin smo vsi. Ker vsak korak vedno je enak, ker vsak od nas nosi isti frak. Eskim lovi, Eskim molči. Vzhod, zahod je kot sever, jug, vedno druga pot, vedno brez obljub. Manj kot vem, bolj živim, ker hodim spet kot pingvin v vrsti eden za drugim, v vrsti eden za drugim. Pingvin stoji, pingvin sledi. Kot sindikat na ulici brez vrat, stadionski glas za pretekli čas. Manj kot vem, bolj živim, ker hodim spet kot pingvin v vrsti eden za drugim, v vrsti eden za drugim. V vrsti smo eden za drugim.«
Takole nas v tej poletni vročini nagovarjajo člani skupine Društvo mrtvih pesnikov in v eter izstreljujejo svojega Pingvina (video si lahko ogledate spodaj). Seveda ne gre za ptiča južnih ledenih prostranstev, temveč za novi, po skladbah Pod oblakom, V tvojih rokah in Rabm 2 že četrti singel z njihovega še vedno aktualnega albuma Krog (ZKP RTVS, 2010).
Če so bili prejšnji trije singli na novo predelane starejše uspešnice skupine, ki so jim DMP-jevci (Alan Vitezič, Peter Dekleva, Tomaž Koncilija in Marko Zajc) ob 20-letnici svojega delovanja v studiu pod taktirko producenta Žareta Paka vdahnili nov značaj, energijo, svežino in v primeru Rabm 2 celo besedilo, lahko o Pingvinu rečemo, da gre za eno izmed treh povsem novih skladb na albumu, ki znabiti nakazujejo nadaljnji ustvarjalni razvoj skupine.
Morda bo Pingvin Mrtvih pesnikov komu pomenil zgolj osvežilno misel na antarktično zimo sredi vročega slovenskega poletja. Morda bo kdo drug, kakor mu pač ustreza, DMP-jevcem v povezavi z aktualno novinarsko raco oziroma Jankovićevim »pingvinskim« citatom prilepil levo-desno politično etiketo.
A sporočilo Društva mrtvih pesnikov je drugje: čas je, da presežemo pingvinstvo. Čas je, da spremenimo svet, v katerem živimo. Čas je, da začnemo graditi drugačne odnose. Čas je, da pozabimo na tisto, kar nas deli, in odkrijemo vse, kar nas povezuje. Morda glasba za to danes ni več dovolj. Morda
Več o skupini Društvo mrtvih pesnikov na www.dmp.si.
