Dubzilla : Dubzilla

0 59

“Prvenec “Dubzilla” je eden najboljših albumov, ki so izšli v letu 2011 na Slovenskem. “

Založba: ZARŠ Records
Leto izida: 2011
Produkcija: Miha Šajina
Dolžina albuma: 62.17
Zvrst: Dub / Art Rock


Pronicljivost včasih res ne pozna meja. Dubzilla so poseben kolektiv, ki vznika iz “posebnega” koščka slovenskega ozemlja. “Podgurja”, v geografskem opisu bi se to nekako sporazumelo z območjem “južno od Krke pa do vznožja Gorjancev”. Dubzilla so samonikli samorastniki v glasbenem oziru. Seveda bazira njihov izraz v osnovi na prapočelu uspavane reggae ritmike, kjer njena odmevnost v dobesednem pomenu te besede odigra “odmevno” vlogo. Da. Kot nakaže že ime skupine, govorimo o iztočnicah dub glasbe.

Vendar pa sežejo v svojem avtentičnem izrazoslovju Dubzilla še precej, precej dlje. Da bi si v zanimivi sestavljanki, ki jo zgošča njihov prvenec “Dubzilla” in bazira na premeteno genialnem prepletu mnogih žanrskih oblik, za kar si lahko takšen ekspresionizem prisluži predznak “art”, izborili kar največ svoboščin na ustvarjalnem poligonu, kot ga uteleša cvetoče kreativni genij teh petih glasbenikov, so za začetek povsem črtali iz izraznih form vokale. Torej govorimo o instrumentalni plošči.

Album dolg preko 62. minut ne zna in ne zmore dolgočasiti poslušalca niti milijoninke sekunde, pač pa navdušuje ob dominanci neverjetne intelektualne prožnosti uma njenih ustvarjalcev. Vsaka izmed skladb tega albuma je zaključeno ločena entiteta s prepoznavno atmosfero in sebi lastno karizmo artistične pronicljivosti kvinteta.

Hipnotično leni ritmi, mehki, organsko zveneči, krepostno podprti s toplino dinamične bas noge, nosijo na svojem ogrodju zračno – krhko formo izredne zmesi prepleta vodilnih motivov, ki je grajena na bazi milozvočnih sintetizatorskih pregrinjal, preprostih kitarskih fraz v vse to pa se “zajedajo” na moč briljantno vzorci zvočnih zank, ki krepijo in poglabljajo samo razpoloženjsko moč ujetih vzdušij, ki jih želi izpostaviti kvintet. Dubzilla razvijajo svoj avtentičnost zelo preprosto. Prepustijo se, da jih v ustvarjanju vodi goli “feeling”.

Na tem albumu ne zmanjka zanimivosti. Dejansko boste kot njegov konzument sami prisiljeni v izbiranje osebnih favoritov na njem. Izpostavil bom le najbolj zanimive trenutke, sicer pa vam polagam na srce. Preizkusite album in ga poslušajte od začetka do konca, v redosledju skladb, kot ga povzema zgoščenka in se prepustite toku. Cerebralno ezoteričnega elementa je ujetega v esenci albuma vse polno, zato je vredno uživati v njem tako, da povsem odklopite “ratio”.

Nasneti “recitali”, “govori”, “nagovori”, “vzkliki”, itn… inkorporiani v osnovno motivsko formo skladb namigujejo seveda na trip-hoperski pridih, skupina pa odlično s tem razbija osnovno motivsko formo skladbe v multifacetno strukturo, ki sobiva v polno kompatibilnem sožitju!  Najbolj posrečeni trenutku teh potez so ujeti v skladbah Krpan dab, Tribe in Rdeča kapica v linearni roaciji v katerih vzdušja dobesedno oživijo!

Te tri skladbe uspešno lovijo tudi element lucidnega sarkazma “po slovensko”, ki se izraža to pot, v rokah Dubzille, seveda na edinstven način.  Za skladbo Krpan dab so se fantje oklenili enkratne domislice. “Krpanizacija duba” je ena najbolj norih, a enkratno realiziranih idej skupine na albumu. Usta v vsem razmahu elastične prožnosti sama silijo proti uhljem, ko se naenkrat zasliši vzorec branja Levstikove povesti o Martinu Krpanu s strani igralca Janeza Albrehta, ki je bilo nekoč predvajano na TV ekranih v več delih. V skladbi Tribe se oglasi Ivan Kramberger, do tega dne v samostojni Sloveniji edini pošteni politik, ki ni držal jezika za zobmi, kar je kasneje žal plačal z življenjem. Tribe je revolt članov skupine nad stanjem občega razčlovečenja, občega razvrednotenja slovenske družbe in počasnega razkroja ter razpadanja slovenske države, ki smo jo nekoč vsi gradili s tako velikimi upi. Kot bi zavel na albumu nenadoma ledeni piš, ki ti ogloda kosti do polne prezebe.  Tu je neizmerno sarkastična Rdeča kapica v linearni rotaciji, kjer znova skupina genialno vključuje v glasbeno formo vzorce igranja likov literarnih recitalov Rdeče kapice in volka v slovenskem jeziku.

Mračni dvominutni uvod, ki načne album, skladbe Trial se kmalu prelije v pravo zionovsko ezoteriko, ki valovi na sintetizatorski zavesi podedovani od pionirskih zvokov s konca sedemdesetih, ki jih je uporabljal že legendarni Miha Kralj na albumu “Andromeda”. Ta je jasno kontrastirana z ritmiko. Moment jugonostalgije je ujet v sledeči Zlatne stijene, kjer je skupina za zid ozadja zvočne slike uporabila vzorec mandolin (kasneje v skladbi ga nadomestijo lažje zvočne zavese sintetizatorjev), skladba pa vzdržuje izredno barvitost in medsebojno toleranco vseh koščkov sestavljanke. V njenem izhodnem delu zaropota distorzirano tudi kitara, seveda v popačeno spakljivem odmevu, ki odlično godi v prelivu vzdušja na nov nivo . Skladba Kvart v izhodnem delu prav režeče rockersko ponori!

Skladba “Od nič do neskončnosti”, poseduje izjemno lepo vodilno melodijo v uvodu in izhodu skladbe, ki združuje elementa melanholije in raziskovalnega avanturizma, na kar se navezuje tudi samo vodilno sporočilo skladbe. Glede na vključene vzorce “konverzacije” dveh oseb, je mogoče sklepati, da gre za zahvalo skupine izumitelju dvoizmeničnega električnega toka Nikoli Tesli. Odlična in prav posebna skladba na albumu. Od glave do pete briljantno učinkuje njeno vzdušje, ki popelje poslušalca naproti posebni dimenziji glasbenega izrazoslovja skupine.

Dovolj pametovanja. Že tako je zraslo “debelo čtivo”. Skratka. “Pudgorski dub” je mavrično živopisana glasbena slikanica, kjer je bogastvo izrazoslovja širokega spektra kontrastov slikanja zvočne krajine izjemno. Lahko rečemo optimizirano z izjemnim občutkom kvinteta, ki te kontraste združuje prefinjeno filigransko, v izreden pletež perfektne glasbene simbioze. Ta poseduje poseben karakter, posebno atmosfero, kot jo zna definirati le Dubzilla.

Prvenec “Dubzilla” je eden najboljših albumov, ki so izšli v letu 2011 na Slovenskem. Vsebuje vse, kar mora vsebovati dober album. Temeljno avtorsko pronicljivost, jasno izražen dotik avantgardne avtentičnosti, visoko učinkujoča razpoloženjska stanja posameznih točk albuma v katerih razvije skupina posebno, sebi lastno, atmosferičnost! “Dubzilla” je album izredno lahke dostopnosti do poslušalca, ki z lahkoto buri poslušalčevo domišljijo. obenem pa fascinira s svojo brezmejno globino izrazne širine samonikle glasbene inteligence kvinteta, ki dokazuje, da je še vedno mogoče na novo definirati artistične sfere glasbenega univerzuma.  Album se razvija s prožno spontanostjo, mehko in povsem nevsiljivo niza kontraste nedefinirane glasbene avanture, ki definira in tlakuje novo glasbeno pot “Artzilla”. Ne omahujte v odločitvah, pač pa se ji pridružite, da vas v svojem, sebi lastnem, “svobodnajško iskrivem glasbenem konceptu”, bogato nagradi.

avtor: Aleš Podbrežnik
ocena: 10 / 10


Seznam skladb:
1. Trial
2. Zlatne stijene
3. Krpan dab
4. Kvart
5. Tribe
6. Echoes
7. Steppa rulz
8. 0 -> ∞
9. Rdeča kapica v linearni rotaciji
10. Green Garden

Zasedba:
Luka “Singer” Švajger – kitara
Dejan “Sleyk” Slak – klaviature, sintetizator, vzorčenje
Saša “Selyak” Serban – gramofoni
Črt “Krt” Zorko – bas kitara
Tomaž “Buc” Rifelj – bobni

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki
X