Ecliptic: The Path of 01

0 84

“The Path of 01″ je nenavaden, edinstven in brezmejno navdušujoč izdelek drzne jazzovske kolizije petih raznolikih glasbenih karakterjev v slikovito telo spravljivega dialoga analognih in digitalnih prvin.”

Založba: Modigo Records
Datum izida: 11. 6. 2019
Produkcija: Ecliptic
Dolžina albuma: 58.26 min
Zvrst: Jazz Rock Fusion/Avantgarde/Electronic
Ocena: 9.0/10
Kupi album!


Kje neki je junij 2019? Takrat je izšel album zasedbe Ecliptic z nazivom »The Path Of 01«. V taistem in posebno deževnem juniju pa so Ecliptic odprli tudi koncertni večer pred sklepnim vrhuncem lanskoletnega Ljubljana Jazz festivala, ko so ob spremljavi dežja in pred nastopom Snarky Puppy ogrevali publiko v ljubljanskih križankah.

Bend? Kaj bend! Ekipa konkretnih glasbenih mišičnjakov kar se slovenske glasbene scene tiče. Peterica članov te ekipe izhaja iz zelo različnih glasbenih okolij. Jani Moder (kitara), Igor Matkovič (trobenta), Jani Hace (bas kitara), Žiga Kožar (bobni) in Murat (vokal, beatbox). Nora kombinacija! Že ko mimobežno preletiš imena kvinteta, postane v hipu jasno, da je album »The Path of 01« posebne vrste glasbena avantura in vsekakor svojevrstna poslastica za zahtevne glasbene gurmane.

Vsekakor gre za jazzovsko fuzirano glasbeno telo, kjer si podajata roki digitalni in analogni zvočni princip. »The Path Of 01« je svojevrstna zgibanka, ki fascinira v vsej svoji razrahljanosti in drznem jazzovskem avanturizmu, ki ga pooseblja omniprezenten ekipni duh polnokrvnega medsebojnega zaznavanja in učinkovanja čvrstih kemičnih vezi gradnikov zvoka. Album se ponaša z eklektičnostjo in poslušalca na vsakem koraku zalaga z lucidnimi vzvodi glasbenega eksperimentiranja. Posega po združevanju gradnikov zvoka na način, za katerega se na »prvo uho« pogostokrat zazdi, da je njihova medsebojna strpnost utopična. »The Path Of 01« je še en fascinanten izdelek, ki dokazuje, koliko otipljive glasbene nenavadnosti, ki navdušuje na vsakem koraku, je mogoče doseči skozi izrazito prožno spravljiv jezik visoke stopnje medsebojnega sporazumevanja, ob siceršnji zahtevni nalogi skupine. Pet članov skozi ta izdelek razvija  prelep in navdušujoč simbiozni odnos.

Ob tradicionalnem pristopu do integriranja kitare, bas kitare in pihal je treba imeti v uvidu izredno pomembno dejstvo, da tako Moder, Matkovič, kot Hace vseskozi posegajo po trikih, bodisi elektronske zvočne manipulacije bodisi rabe dodatnega zvočnega efektiranja, ki se ne brani niti zvočnega sintetiziranja. Muratov doprinos dostavlja izrazu skupine odlično dodatno začimbo. Skozi njegove zabavne vragolije »beatbox« pristopa, razvija album še več dinamike, vzdušje v kontrastih pa grabijo intenzivneje. Obenem takšna raba vokala večkrat nagovarja kot dodaten ritmični instrument. Res da Moder in Matkovič občasno posegata po tradicionalnih prvinah jazza, kar v ekspresiji poudarja močno noto jazzrockovske fuzije, ki jo krepi izredna ritmična dinamika Haceta in Kožarja, hkrati pa je implantacija elektronskih zvočnih struktur pravzaprav enakovreden gradnik zvočne kulture te zasedbe. Vsekakor so na albumu zaznavni žanrski odkloni, kot je to zabeleženo v Cowboi, ki se odpira surfersko, ali Miss Feather, ki začne v drugi polovici koketirati s prvinami svetovne glasbe in kjer bend izvablja tudi moment mistike (mirna pasaža tik pred hrupnim zaključkom albuma). Člani skupine tudi zelo dobro razgibavajo drug drugega. V Saltobeat pihala Matkoviča frazirajo z daljše zaigranimi toni in tako tlakujejo pisto za ekspoze Kožar, ki se tu izdatneje natelovadi in razmahne na bobnih. Flashback je točka albuma, kjer dominira jezik kitare, ko stopa v ospredje zgodbe prekaljeni Jani Moder s svojimi kitarskimi akrobacijami.

Ekipa se odziva čutno. Igra z instinktom. Album vzbuja občutek spontanosti, čeprav takšna interpretacija materiala zahteva izredno mero zbranosti, kar odseva izjemna filigranska čutnost v mistični Time to Leave the Party. Se pa album razvija v sozvočju aksioma »pričakuj nepričakovano«. Treba je imeti v uvidu dejstvo, da gre za prekaljene glasbenike, ki ne poznajo skrivalnic, in si zato lahko privoščijo izjemno mero svobodoljubne jazzovske izzivalnosti. Letvico kreativne samoizzivalnosti takšni glasbeniki, oprtani z enormnimi izkušnjami, postavljajo vselej zelo, zelo visoko. Tak karakter svobodoljubnega eskapizma pa avtomatično kreira vsebino strogo eklektične narave. To je tudi album, ki je navkljub svojemu izrazito eksperimentalnemu fokusu prav dobro uravnovešen z otipljivim fraziranjem. To zagotavlja sicer razrahljanim kompozicijam še vedno pravšnjo mero kompaktnosti.

Album »The Path Of 01« je refleksija brezmejne zabave v studiu. Je eklektično zlitje prešernega glasbenega čudaštva s podvigom izzivanja petih glasbenih egov v perfektno glasbeno telo, ki vodi poslušalca skozi manj znana, »dobro varovana« in še neosvojena glasbena prostranstva. Široka in svobodoljubna odprtost kvinteta do poljubnega eksperimenta oziroma »glasbene potegavščine« skupini tudi v prihodnje jamči evolutivno intenziviranje lastnega izraznega potenciala.

Avtor: Aleš Podbrežnik


Seznam skladb:
1. Analog Chief (10:28)
2. Emptiness (02:25)
3. Catcher (E.l.a.) (06:31)
4. Are We Digital? (02:04)
5. Flashback (07:47)
6. Time to Leave the Party (06:11)
7. Saltobeat (10:16)
8. Cowboi (03:03)
9. Miss Feather (09:44)

Zasedba:
Jani Moder – kitara, efekti
Igor Matković: – trobenta, elektronika
Jani Hace – bas kitara, efekti
Murat – “beatbox”
Žiga Kožar – bobni, efekti

Ecliptic – Time to Leave the Party (uradno avdio)
Ecliptic – “The Path of 01”

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki