El Kachon: In the Bush

0 10

»In the Bush« je definitivno presežek za slovenski glasbeni prostor in ena najboljših plošč, ki jih je v letu 2013 prejel slovenski glasbeni trg.”

Založba: Multi Records
Datum izida: julij 2013
Produkcija: El Kachon
Dolžina albuma: 38.42 min
Zvrst: Blues / Rock


Želite nekaj nevsakdanjega? Nekaj, kar je bilo na dnevnem redu predvajanj radijskih frekvenc v zgodnjih sedemdesetih, ali celo na prelomu šestdesetih v sedemdeseta? Ko je bil rock mlad, neobremenjen, lahko rečemo nedolžen, in je svobodnjaško vihral na krilih pionirstva genialnih talentov glasbenikov, ki so ga ustvarjali? (Progresivno) bluesovsko prežeti album skupine iz Dolenjskih Toplic El Kachon? Dolenjska? Od nekdaj so bili tam doli privrženi bluesovskim zvokom. In ta prostor je dal tudi nekaj odličnih skupin že v preteklosti, kot so recimo Drevored. Vselej je bilo na tem koncu leto število ljubiteljev skupin, kot so Lynnyrd Skynnyrd, Govt ‘n’ Mule, The Allman Brothers Band, niso bili redki celo tisti, ki so prisegali na Grateful Dead itn…

Ko se prične vrteti album »In the Bush«, vskočijo v glavo figure unikatnega avtorskega značaja glasbenih del prazgodovinskega veka človeške ere od Allman Brothers Band (uvodna Snakebite konkretno prežeta z elementom delte Mississippija), do elementov psihadeličnosti staroselske godbe Iron Butterfly… Površno povedano seveda…  Gre za album, ki je izšel kakšnih 43 let kasneje, kot bi moral. Eroticizma, robatih “macho” figur in vseh esencialnih sestavin, ki izhajajo iz platforme bluesa, po katerih so poznane najvidnejše stvaritve v zgodovini rock glasbe, albumu “In The Bush” nikakor ne primanjkuje. To pa je tisti poglavitni karakter albuma, da lahko o njem govorimo, kot o stvaritvi največjega plasmaja pristnosti glasbeno izraznega resnicoljubja.

Produkcija je natanko tisto, kar potrebuje takšna glasba, da lahko njen značaj diha v polnem iztržku! Ujela je vso živo avtentičnost! Občutek je, kot bi bila plošča odigrana v studiu po vzoru koncertnega nastopa. Izredno živ, dinamičen, jedrnat in odločno barvit zvok izrazitih kontrastov. Topla ritem linija, ki jo razpenja melodično razgiban bas prožno mehkobnega brzenja, kovinski nespolirani žvenket električne kitare, ki išče čistokrvno in nepotvorjeno organskost, brez skrivanja za zvokom distorzije. Delo kitar poseduje redko moč in kvaliteto. Vsak košček prehodnih delov skladb zasoli s solističnim ornamentom. Že ta značilnost razgalja značajsko naravo glasbenikov, ki resnično polnokrvno uživajo v svojem delu in vlagajo vanj svoj kreativni maksimum.

Skladbe v instrumentalnih delih iščejo domala progresivno razgibanost. Občutek je, da lahko El Kachon na koncertnih nastopih v tem atributu iztržijo neprimerno več, kot dostavlja studijski izdelek. Seveda je album namenjen poslušanju in je treba imeti pri aranžiranju kompozicij zdravo (srednjo) mero, česar se člani skupine jasno zavedajo, vseeno pa nekatere sekvence skladb, zlasti instrumentalnih delov, jasno izkazujejo, da gre za odlično jam skupno, ki ji vžigalne vrvice dinamita nikdar ne primanjkuje in lahko razvije določeno glasbeno zgodbo, v katero se »idejno zakoplje« še kako navdahnjeno zasoljeno, ko gre za izkazovanje kemičnega zaznavanja instrumentalne igre.

Skupina izredno pretkano podlaga vodilne ritmične teksture s tolkali, v vse to pa se mojstrsko ugnezdi melodična in toplokrvno razgibana bas linija, ki hvaležno in učinkovito zgošča razpoložljivi izrazni prostor (What If). Živo, kar se da. Tudi v vokalnem oziru so El Kachon mislili na vse. Sedem ljudi in seveda raba več različnih vodilnih vokalov. Kombiniranje duetov in podobno. V skladbi A New Mistake, ki bi v kombinaciji nalezljive melodije in bluesovske zazrtosti ponudila predstavitveni single tega ploščka, tako učinkovito so oba elementa El Kachon medsebojno skrižali, godi odlični kontrast vodilnega ženskega in moškega vokala. Prav tako ta skupna odlično nosi čut za razgibavanje vodilne vokalne špure s harmoniziranjem preko spremljevalnih vokalov (What If). Če je malopridna surova in srborita Snakebite načela album s prebitkom »robatosti mačizma« (pred koncem se ji pristno približa v tej malopridnosti Come And Get It), je naslednja Don’t Start, ki jo vodi funkovsko razgibana ritmična forma in ženski vokal, pravi melodični kontrastni negativ otvoritvene Snakebite, ki že v uvodnem delu hipoma pričara dva izrazna obraza zgodbe o El Kachon. Še to. Angleščina gre septetu odlično od rok!

El Kachon definitivno delujejo kot pravi mini progresivni bluesovski orkester. Kuliso ozadja spremljave so podkrepili s kemično učinkujočo medsebojno zaznavnostjo komunikacije klaviatur (orgle), pihal ter seveda nezloščene električne kitare. Perfekten primer efektivnega aranžiranja se iskri v eni najbolj dovršenih skladb albuma Everything I Get, s čvrsto funk bluesovsko opornico! Skupina ne skriva šegavo spotakljivih figur, ko se ošvrkne ob koketno bluesovsko rock zgoščino (skladba Solo Moon). Same Time Same Place je power blues rockovska koračnica, ki bi brez težav na poziciji otvoritve albuma zamenjala skladbo Snakebite. Spet naletimo na albumu na blagodejne, sanjavo zazrte trenutke, kot je zaključna One Fine Day, kjer je poslušalcu približana tista mehka, subtilna plat skupine. Na teh točkah prevezma vodilno figuro sladko grenki, a polnokrvno čuteči ženski vokal, instrumenti (okrasni solo vključki kitare in klaviatur), pa se tej mehkobi prožno prilagodijo s posebej pretanjenimi finesami naravno učinkujočih zvočnih odtenkov. Preprosto. Delavna kemija septeta učinkuje v polnem iztržku, zato je to album, ki z resnicoljubjem hipoma prevzema v svoji glasbeni pristnosti.  

Težko je konkretno in enoznačno zaobjeti zgodbo o albumu »In the Bush«, saj se požvižga prav na vse današnje trende in se zgleduje le po pristni hoji izražanja tistega, kar veleva srce njegovih kreatorjev. Gre torej za album absolutnih specifik, izgubljen v času in prostoru, ki za povrhu vsega prihaja iz Slovenije! Glede na to, da je bila skupna ustanovljena leta 2011, so se glasbeniki pred tem kalili v drugih postavah in s seboj prinesli enormno količino idej, izkušenj, znanja, predvsem pa združili vkup izjemne talente v kompaktno telo, imenovano El Kachon. Ekipni duh septeta je izreden in občutek je, da ga ne more razdreti prav nič.

»In the Bush« je definitivno presežek za slovenski glasbeni prostor in ena najboljših plošč, ki jih je v letu 2013 prejel slovenski glasbeni trg. Skupina, ki lahko druge skupine uči v mnogih elementarnih, kreativnih atributih zdravega in pristnega značaja glasbenega avtorstva. Preprosto povedano. Briljanca enkratne kemije že dolgo ni delovala tako sveže, krepčilno in prevzetno, kot z El Kachon in albumom »In the Bush«!

avtor: Aleš Podbrežnik
ocena: 10 / 10

Seznam skladb:
1. Snakebite
2. Don’t Start
3. Everything I Get
4. Solo Moon
5. Same Time Same Place
6. Still
7. A New Mistake
8. What If
9. Come And Get It
10. One Fine Day

Zasedba:
Tina Gerbec Radaković – vodilni vokal na skladbah št. 2., 3., 6., 9. in 10.
Tomi Perinčič – kitara, vodilni vokal na skladbah 1., 4. 6. in 8.
Andrej Barbič “Krt” – kitara vodilni vokal na skladbi št. 5.
Mladen Cetina – klaviature
Dejan Gerbec Radaković “Sondža” – bas kitara, vodilni vokal na skladbah 1., 7. in 9.
Primož Malenšek “PimpS” – tolkala
Žiga Dobravc – bobni

GOSTUJOČI GLASBENIKI:
Boris Peternelj – trobenta na skladbah 3. in 8.
Vasko Blaj – saksofon na skladbah 3. in 8.
Sonja Benčina – pozavna na skladbah 3. in 8.
Rado Božič – aranžmaji za pihala
Ajda Božeglav – spermljevalni vokal na skladbah 4., 6., 7., 8. in 10.
Simona Lešnjak – spremljevalni vokal na skladbah 4., 6., 7., 8. in 10.


Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki
X