Nov triumf Fates Warning unikata! (2013)

Urban Bolta Nazadnje spremenjeno Jan 15, 2019

ALEŠ PODBREŽNIK

Lokacija: Ljubljana / Orto Bar / Slovenija
Datum: torek, 15.10.2013

Fates Warning! Ime, ob katerem ljubitelji klasične dobe metala osemdesetih zastrižejo z ušesi. Gre za eno prvih ameriških skupin, ki je nadgradila izročilo britanskega vala heavy metala in ga s pomočjo speed metalske formule sredi osemdesetih začela oblikovati v unikatno smer progresivnega metala, zato so med metalsko publiko izredno cenjeni. A Fates Warning se časovno niso ustavili v osemdesetih letih, pač pa so tudi po koncu zlate dobe metala strumno korakali po poti lastne vizije in se v tridesetih letih razvili v enega najbolj profiliranih metal bendov tega planeta. Bendi njihovega kova niso pogosti obiskovalci slovenskih klubskih odrov, zato je bil njihov lanski premierni koncertni postanek v deželici pod Triglavom pravi mali praznik, uspeh koncerta pa je organizatorja prepričal, da skupino skoraj natanko poldrugo leto kasneje znova pripelje v naše loge.

Fates Warning so se letos po skoraj desetletni studijski suši letos vrnili z albumom »Darkness in a Different Light«, enim najbolj temačnih izdelkov svoje kariere, prav njegova promocija pa je bila razlog za novo evropsko turnejo, ki se je sredi oktobra ustavila v ljubljanskem Orto baru.

Še pred Američani pa so se slovenski publiki predstavili Norvežani Divided Multitude, skupina, katere korenine segajo globoko nazaj, vse do sredine devetdesetih. Peterica se je ves čas spopadala z manjkom prostora, saj je že tako utesnjen oder omejeval še dvojni set bobnov (eden je že čakal na Bobbyja Jarzombka), tako da ji v kinetiko ni uspelo pretvoriti vse energije, ki jo premore njihov glasbeni izraz. Divided Multitude ustvarjajo v vodah progresivnega metala, vendar se bolj kot prefinjenemu aranžiranju posvečajo grajenju vzdušja z visoko vsebnostjo melodike, tako so nekateri refreni potegnili celo na epske power metal koračnice tipa Edguy. Klaviaturist z imenom Eskild Kloften ni imel svojega dne – ne samo da je bil skrit v temi za zvočnikom na skrajni desni strani odra, pač pa je bil zvok njegovih klaviatur v zvočni sliki zamegljen, tako da smo bili prikrajšani za vso kompleknost, ki jo bend sicer premore. Prav vsi zvočni gradniki so gravitirali k spevni melodičnosti, ki pa ji frontman Sindre Antonsen zaradi premalo karizmatičnega vokala ni uspel dodati potrebne pike na i. Norvežani so med ljubljansko publiko uspeli požeti nekaj simpatij, sodeč po zapisu na svojem Facebook profilu pa so v nastopu uživali tudi sami. Volk sit in koza cela torej!

Sledil je premor, ki se je nepričakovano zavlekel za nekaj dodatnih minut, saj je ekipa v hotelu pozabila kitarista Jima Matheosa. Poleg njega so zasedbo tvorili še frontman Ray Adler, basist Joey Vera, že omenjeni bobnar Bobby Jarzombek, drugega klasičnega kitarista Franka Arestija pa je na tej turneji nadomeščal mladi Mike Abdow.

Fates Warning so že od uvodnih taktov dalje kazali, kako se stvarem streže! Spominjam se pred parimi leti, ko je legendarni Štorklja dejal, da je to ena zelo redkih skupin, ki je v živo zmožna perfekcionističnega igranja studijskih izvirnikov. Verjetno se pri izrečeni hipotezi ni prav dosti zmotil. Kristalno čist zvok Orto bara je še potenciral izredno uigranost in koncertno moč kvinteta, ki je v svoji maniri že v sam koncert štartal kar v peti prestavi.

Čeprav z mnogo bolj elementarno sestavo kompozicij kot slavnejši Dream Theatri, tudi Fates Warning gojijo progresiven, tehnično zahteven stil glasbe v pravem pomenu te besede. Dvokitarska igra jim omogoča trde riffovske prijeme, v katerih Ray Adler išče odskočno desko za svojo vokalno predstavo. Adler je izjemno karizmatična osebnost s prirojenim občutkom za interpretacijo, kar je pri globoki sporočilnosti njihovih verzov ena izmed najmočnejših segmentov bendove eksekucije. Tudi to pot je bil Adler osrednja interakcijska figura med bendom in publiko, ki se je dobro razpoloženemu frontmanu (ponovno zraslih) prepoznavnih gladkih las pri prepevanju pridruževala ob izvajanju največjih klasik, kot so Life in Still Water, The Eleventh Hour, Point of View in Through Different Eyes. Na levi strani odra je kraljeval kdo drug kot mož košate pričeske, kitarist Jim Matheos. Glavna kreativna sila skupine je na odru delovala zamišljeno in skrajno resno, vajeti dirigentske paličice je tako Matheos prepuščal Adlerju, njegov preprost naraven pristop je tako navidezno kontradiktiral tehnično zahtevnim linijam, ki so izpod glasbenikovih prstov prihajale z učbeniško natančnostjo. Prav tako nezmotljiv je bil tudi nadomestni kitarist Mike Abdow, zamenjava za Franka Arestija, ki se je pred kratkim preselil v Kalifornijo, zato mu je za aktualno turnejo enostavno zmanjkalo časa. Abdow se je tako znašel v nehvaležni vlogi stanja v velikih Arestijevih škornjih, s katero pa se je dobro spopadel. Gre za tehnično dobro podkovanega kitarista, tako ni med koncertom niti enkrat samkrat pogledal v tableture, ki jih je imel za vsak slučaj ob svojem boku. Fanatičnim sledilcem skupine so Fates Warning brez naveze Matheos / Aresti težkopredstavljivi, zato je bila razbita naveza vsekakor minus te turneje, vseeno pa so iz dane situacije Američani uspeli iztisniti kar največ. Tempo sta narekovala dva prekaljena glasbena mačka, Jarzombek in Vera, osrednja krivca uigranosti kolektiva, le kako bi si drugače lahko razlagal malodane popolno izvedbo komada Part III (Shade of Gray), pri katerem je bilo medsebojno poznavanje okostja skupine ključnega pomena.

Repertoar glede na lansko listo ni doživel korenitejših sprememb, z izjemo igranja treh kompozicij iz še vedno po tisku dišečega ploščka »Darkness in a Different Light«. Fates Warning popolnoma zaupajo materialu ere po osemdesetih, tako (na žalost marsikaterega njihovega oboževalca) malodane ignorirajo obdobje albumov »No Exit« (1988) in »Perfect Symmetry« (1989), torej leta, ko so se prelevili v pravo prog metalsko pošast. Ob povratku na oder so nam poleg standardnega zaključka s Still Remains za slovo presenetljivo ponudili še skladbo A Handful Of Doubt, še eno v vrsti globokoizpovednih atmosferičnih vrhuncev tega večera!

Lansko RockLine reportažo iz koncerta Fates Warning smo zaključili z mislijo na upanje, da skupino še kdaj prinese v naše kraje. To se je že zelo kmalu res zgodilo. Fates Warning so tako ponovno poskrbeli za izredno potovanje po globinah svoje unikatne formule, ki je v navezi z zvočno perfekcijo Orto bar za slabo poldrugo uro zavila v meko za vse ljubitelje progresivnega metala od blizu in daleč.

avtor: Urban Bolta
fotografije: Aleš Podbrežnik

FATES WARNING:
1. One Thousand Fires
2. Life in Still Water
3. One
4. A Pleasant Shade of Gray, Part III
5. Another Perfect Day
6. Down to the Wire
7. A Pleasant Shade of Gray, Part VI
8. Pieces of Me
9. I Am
10. The Eleventh Hour
11. Point of View
12. Firefly
13. Through Different Eyes
14. A Pleasant Shade of Gray, Part XI
15. Monument
—dodatek—
16. Still Remains
17. A Handful Of Doubt