Avtor: Rok Klemše
Kraj: Športna dvorana, Postojna
Datum koncerta: 06.03.2009
Število obiskovalcev: 0
Cena karte: 12€/15€
Kar dolgo smo čakali na novi Heavy Metal Night. Prejšnji se je namreč zgodil že 16. julija 2007 na Velikem Ubeljskem pri Postojni, že takrat pa napovedan tudi za prihodnje leto ob približno istem času. No, ko septembra lanskega leta HMNja kar še nismo dočakali so bila ušesa lačna slovenskega dneva heavy metala, grla pa že suha in želja odličnega tradicionalnega gratis bambusa. Konec januarja pa so nas organizatorji vendarle razveselili. Heavy Metal Night se bo, kljub manjši zamudi zgodil! In to 7. marca v športni dvorani v Postojni, z velikimi headlinerji. Kot prvi nosilci večera so 15. obletnico delovanja proslavili kultni slovenski heavy metalci/hard rockerji Requiem, pomagali so jim Dawn Patrol, za posladek pa še očetje slovenskega heavy metala Pomaranča in AC/DC Tribute bend.
Postonjska športna dvorana, ki je sicer tudi prizorišče vsakoletnega Božičnega rock koncerta, se je okrog osme zvečer počasi že lepo polnila, v zraku pa je bilo čutiti, da je bil Heavy Metal Night med slovenskimi metalci zares težko pričakovan. Ob devetih so na oder stopili veliki upi slovenskega heavy metala Dawn Patrol, ki so nastopili kljub neljubim zapletom pred kratkim. A tudi to se fantom in punci ni prav nič poznalo, saj so energično in samozavestno zakorakali v svoje tričetrt ure. Heavy metal rušilci kot so Control, Dark Side of Society, Ametist in novi Alcoholic tudi na velikem odru, kljub nekoliko slabšemu zvoku zvenijo fantastično. Tokrat se je žal nekoliko slabše slišala Izijeva kitara, a tudi to ni pokvarilo dejstva, da so Dawn Patrol naravnost rojeni za tako velike odre. Aleš je poleg tega, da poseduje verjetno najboljši vokal pri nas, tudi rojen frontman, boljšo odrsko prezenco pa najbrž le stežka srečaš. Največjo pohvalo pa si zasluži bobnar, ki je na HMN sedel za bobne za Dawn Patrol, Borut Rampih (Eruption). Borut se je na vsega treh vajah naučil vse Dawn Patrol komade, povrh vsega pa je po opnah mahal brez usmiljenja in z izrednim občutkom. Vsaka čast! Razvneto publiko sta še bolj razgreli avtorski mojstrovini Fortress in himna Rockstar Ate My Hamster, set pa sta lepo dopolnili odlično odigrana Iron Maiden priredba The Wicker Man in malce slabše Megadeth priredba Symphony of Destruction. Dawn Patrol so na lepi poti, da bodo lahko kmalu tudi sami kot headlinerji obvladovali tako odre. Upajmo, da tudi v tujini!
Po krajših pripravah pa so oder zasedli veliki povratniki slovenske težkometalne scene, Requiem. Requiem so ime, ki bo vedno zapisano v zgodovino heavy metala/hard rocka pri nas, le kdo se namreč ne spomni kultnih klasik kot so Amsterdam, Mr. Twister in še posebno himno domačega heavy metala, Stare device. Vrnitev ob 15. obletnici skupine je bila načrtovana nadvse velikopotezno; oblubljala se je odlična setlista, posebna presenečenja in sodelovanje članov vseh obdobij zasedbe Requiem. Ponavadi tako velike napovedi vzbujajo dvom ali dva, a Requiem so že prve trenutke vse dvome razblinili. Requiem so osveženi in pomlajeni in zvenijo bolje kot so zveneli kdajkoli prej. Zasedba je fantastično uigrana in usklajena, inštrumentalno so virtuozni, nov član, Miha Nedoh na bobnih se je v bend popolnoma vklopil, povrh vsega pa pokazal zares odličen bobnarski performans in snare potoklel do onemoglosti. Kitarska dvojica Marko Slokar in Marc Kavaš je ponudila pester izbor od Rainbow, Black Sabbath, Deep Purple in podobnih velikanov navdihnjenih, suvereno in čisto odigranih riffov. Piko na i pa je pritisnil prvi vokalist skupine Primož Romšak, ki nas je s sapojemajočim vokalom popeljal na prve tri albume, MCMXCV,X, Ogenj in III. Ne le, da je bila zasedba popolnoma uigrana in usklajena, energija je iz Requiem na odru kar bruhala na publiko, predvsem po zaslugi podivjanega, suverenega in živega Primoža, ki je izvrstno odkričal klasike kot so Amsterdam, Čarovnice, prelepo balado Kaja, Heroji, ubijalsko dobro Zvezdnato nebo, Pekel in raj, Rock ‘n Roll naj živi in večno klasiko Stare device. Repertoar je bil zares za vseh dvajset prstov obliznit (oh yeah, foot fetish, hehe). Najlepši trenutek koncerta pa se je gotovo zgodil z lepim posvetilom s Ker te ni žal prezgodaj umrlemu bobnarju Damijanu Brezovcu, nepozabno atmosfero pa je ustvarila izredna igra odrski luči, ki je pričarala sanjsko, pravljično osvetlitev. Ko so se odvrtele prve tri plošče je bil čas, da se Sergej Škofljanec izza bas kitare premakne na vokal, saj je prišla na vrsto poslednja plošča skupine, Zadnja molitev na kateri je za vokale (in še kaj) poskrbel Sergej. Po intru Lacrimosa so Requiem zažgali z verjetno najboljšim heavy metal komadom pri nas, rušilno, apokaliptično Križarji. Že takoj je Sergej osupnil z vokalom, ki ga je z besedami težko opisati, pravo noto pa je komadu dodal še odigrani duhovnik z osrednjim nagovorom. Prav nič slabše ni zvenela epska 12 let, pri Mr. Twister pa se je na oder povzel tudi omenjeni gospod. Škoda, da nismo z Zadnje molitve slišali še kakšnega komada več, a Requiem so nam ponudili dve ure prvovrstnega heavy metala. In kaj bi si lahko človek po Starih devicah s Primožem in Sergejem še sploh želel!? Koncert so Requiem tudi posneli za prihajajoči DVD, ki mu bo dodana prva plošča, ki je zdavnaj pošla!
Za fenomenalnim nastopom Requiem, ki ga bo najbrž nemogoče ponoviti (pravzaprav upam, da se motim) je nastopili dolgo čakanje na staroste in začetnike slovenskega heavy metal gibanja, legendarno Pomarančo. Od njih se je pričakovalo veliko, a so žal povsem razočarali. Zveneli so popolnoma razglašeno, še najslabše pa se je odrezal vokalist Boris Krmac, ki je ovenel vokal skrival za goro efektov. Bend je na odru delovala povsem statično, zdolgočaseno in ostarelo. Kljub venčku klasik z izrednim Soldatom z večnim, globokim sporočilom, so Pomaranča tokrat pustili povsem grenak okus. Resnično upam, da ga posladkajo v bližnji prihodnosti, kar bendu imena in slovesa Pomaranča brez dvoma pritiče. Če ne pa bo žal ostalo le poslušanje na platah in cdjih.
Heavy Metal Night 2009 je v vseh pogledih uspel. Vsaka čast organizatorjem za odlično organizacijo (zahteve šole so sicer prinesle nekaj nevšečnosti, a to ne gre šteti v minus splošni organizaciji) in požrtvovalnost za pripravo velikega dogodka. Z veseljem pa lahko na naslednji Heavy Metal Night čakamo že letos poleti. Sicer pa ni važno kdaj se ta zgodi. Heavy Metal Night je slovenski praznik heavy metala!
Fotografije: Mojca Perdih
Galerija slik
