Herman Frank : Right In The Guts

0 35

Založba: Metal Heaven
Datum izida: 22.06.2012
Produkcija: Herman Frank
Dolžina albuma: 53.58 min
Žanr: Heavy Metal

Herman Frank je legendarni nemški kitarist, ki se nam je vsem vtisnil v spomin kot težko razdružljivi kitarski dvojec legendarnega nemškega heavy metal paketa Accept. Frank je spravil od sebe svoj studijski prvenec že leta 2009. To je bilo za vse ljubitelje glasbe skupine Accpet, ki s(m)o komaj čakali na vrnitev veteranov tevtonske šole metala, pravo malo razsvetljenje. »Loyal To None« je namreč potrdil vse velike odlike Hermana Franka kot riffotvorca/riffologa in kitarista.

Herman Frank je sicer tisti visok suhljati striček , ki ga srečamo na koncertih skupine Accept. Mož, ki ne potrebuje mnogo prostora za paradiranje na odru. Raje mu godi mirni kotiček. V ekipi mu vlogo večje izpostavljenosti pri Accept prevzemata na odru basist Peter Baltes, zlasti pa kitarist Wolf Hofmann. Slednji odigra tudi večino vseh solaž na Accept koncertih. Zato je solo dimenzija, ki se jo polašča zadnje leta Frank toliko bolj pomembna zanj, da se lahko afirmira, kot glasbenik v polnem smislu. Kot glasbenik, ki poseduje izjemne kitarske glasbene talente.

»Right in The Guts« je nadgradnja predhodnika »Loyal To None«. To pa pomeni, da Herman Frank nezadržno grize dalje v svojem prabistvu heavy metala, ki definira tako vse pomembne točke glasbene kariere Accept, pa tudi druge skupine, v kateri igra Herman Frank. To je zasedba Victory. Torej »riffovski kroše v čelo« in dvojni bas bobenski stampedo marš! Preko tega vržeš togoten in razpenjen vokal, ki je dolžan presegati mnogo višinskih mejnikov in uspeh je več, kot zagotovljen!

Rick Altzi je ključ polne kapitalizacije novih idej Hermana Franka. Mož, ki se je kalil v zasedbi At Vance, nemških power metalcih, je torej nadomestil vokal predhodnika Jiotisa Parachidisa s prvenca. Ob površnem poslušanju je jasno, da je Altzi dostojno nadomestilo in da paše njegov vokal, kot ulit v produkcijsko zvočno sliko Hermanove glasbene šole in riffologije. Ko prisluhneš vokalu podrobneje, postane jasno, da Altzi ni le uspešno nadomestilo Parachidisa, pač pa velika vokalna nadgradnja izraznih dometov albuma »Loyal To None«. Zato so prav vse nove skladbe, ki so sicer dodobra nahranjene s sveže kreativnim nadihom plasmaja zajedljivih riffov s strani mojstra Franka, pravi vnetljivci, ki zgrabijo s prve za goltanec intenzivneje, kot bi sicer s povprečnim vokalistom. Altzi je namreč izjemen. Prilagaja se izjemno. Lahko poje napadalno , z izjemnim plasmajem agresije, razvija čisto avtoritativno vokalno moč uperjeno v plasma prešernih antemičnih melodij refrenob, ki dodajajo tisto iskro v heavy metalu, da ta prevzema polno v vsej svoji magiji in poslanstvu.  Naj bodo to hitrokotaleče Roaring Thunder, Ivory Gate, Waiting, domala Running Wildovka So They Run v zaključku ali pa srednje hitra, domala rockerska Falling To Pieces. Prav slednja je zanimivejši trenutek albuma, saj Altzi spravi na tej točki iz sebe grleno raskavo barvo glasu, ki vleče v rangu na značilnosti Samson pevca Nickyja Moorea na eni strani, na drugi pa celo na samega Jorna Landeja, ko se Altzi povzpne z grlenostjo v vokalna višavja. V bolj čistih melodičnih legah vleče barva glasu na Harryja Conklina (Jag Panzer). Dejansko je Altzi najboljša možna solucija za Hermana Franka ta hip in upajmo, da bo pri tem tudi ostalo na prihodnjih samostojnih studijskih podvigih tega imenitnega kitarista.

Sicer pa je odveč cefrati samo vsebino tega izdelka. Preko 50. minut najžlahtnejše šole prvinskega tevtonskega metala, »po nemško«, ki bo silila v pokanje vaše karotidne arterije. Ljubitelji Accept morate nujno preveriti ta izdelek, zaljubili se boste hipoma in nepovratno vanj. Prav tako obvezno ljubitelji zasedbe Victory! Herman je očitno v polnem kreativnem zaletu. Druženje z Accept, v studiu in na turnejah mu še kako močno koristi, solo izdelki, pa so kot nekakšna pika na »i« k vsemu, česar mož ne sme udejanjiti, ko se prilagaja pravilom igre v Accept. Soliranje je božansko. Za primer vzemimo le solažo v Ivory Gate, kjer Herman Franku popadljivega dinamita nebrzdanega gnetenja tonalitet nikakor in nikakor ne zmanjka. Solaža deluje, kot da gre v neskončnosti, kot da ne pozna nikakršnih mejnikov.

»Right In The Guts« je album briljantne igre. Od glave do pete. Produkcija je ohranila izjemno surovo živost in vsebina albuma deluje, kot najčistokrvnejši koncertni dokument primordialnega heavy metal porekla.

avtor: Aleš Podbrežnik
ocena: 8.5 / 10

Herman Frank – Starlight

Seznam skladb:
1. Roaring Thunder (03:32)
2. Right in Your Guts (04:27)
3. Ivory Gate (03:48)
4. Vengeance (04:42)
5. Starlight (03:42)
6. Falling to Pieces (04:32)
7. Raise Your Hand (03:57)
8. Waiting (03:49)
9. Hell Isn’t Far (03:48)
10. Kings Call (04:01)
11. Lights Are Out (04:15)
12. Black Star (04:34)
13. So They Run (04:43)

Zasedba:
Rick Altzi – vokal
Herman Frank – vokal
Mamalitsidis Cristos – kitara
Peter Pichl – bas kitara
Michael Wolpers – bobni

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki