“Hitri ruski doom metal s Finske” – Kypck (2012)!
Avtor: Rok Klemše
Kraj: Vojenska pevnost Josefov, Jaromer, Češka
Datum intervjuja: 12.08.2011
Finska zasedba Kypck so definicija doom metala. In to dobrega doom metala! Počasni, kotaleči se rifi, zlovešč vokal in depresivne teme so njihova stalnica, vendarle pa jih iz množice loči nekaj unikatnega. Kypck svoja besedila predstavljajo izključno v ruščini, celotna vizualna podoba in tematika benda pa prav tako temelji na ruski ikonografiji 19. stoletja. Kypck – kot se pravilno napiše ime benda in ne Kursk, kar je le »prevod« v zahodno abecedo – so svojo kariero začeli leta 1032, ko je v pisnih virih prvič omenjeno ime mesta Kursk. Šalo na stran, bend je z delovanjem začel leta 2007, naslednje leto izdal prvenec Cherno, lani pa njegovega naslednika Nizhe. Slednjega so predstavili tudi na lanskem festivalu Brutal Assault, po koncu njihovega nastopa pa smo z vokalistom Erkijem in kitaristom Samijem spregovorili o ozadju benda, ruski tematiki, drkanjem na Stalinovo sliko, igranje na Kalašnikov in vodki. Da, manjkala je le še ruska vodka. In Zbor rdeče armade.
RockLine: Na Brutal Assaultu bi morali nastopiti že lani, pa ste nastop v zadnjem trenutku odpovedali. Kaj se pravzaprav zgodilo?
Erki: No… okoliščine. Sranje, veliko sranja (smeh).Tukaj smo hoteli igrati lani, saj so vsi govorili pozitivno o tem festivalu in zdaj, ko smo končno tu vidimo, da so bile govorice resnične. Organizacija je odlična, bendi so super, veseli smo, da smo tu.
RockLine: Na odru si povedal, da ni nič neobičajnega, če nemški bend poje v angleščini in da ne bi smelo biti nič neobičajnega, če finski bend poje v ruščini…
Erki: A je še vedno nenavadno.
RockLine: Kako pa ste sploh prišli do tega, da pojete v ruščini? Vem, da si študiral ruščini in delal v Rusiji.
Erki: Zase lahko rečem, da me je že od 15., 16. leta zanimala Rusija obenem pa tudi glasba in vedno sem iskal način, da bi to dvoje lahko združil. Zanimivo pa je, da je imel idejo o tem pravzaprav Sami, o čemer lahko pove več.
Sami: Sam ne razumem rusko, še manj, da bi jo govoril. Pomembno pa mi je to, kar slišim in ruščina se mi zdi prelep jezik, ko je prenesen v glasbo. Mislim, da se je izšlo odlično in to nas dela za unikaten bend, tega ne počne nihče.
RockLine: Razen ruski bendi (smeh).
Sami: Ja (smeh).
Erki: Fantje so slišali, da pojem v drugih bendih in da govorim rusko in povabili so me v bend. To sem rekel že večkrat in bom povedal še enkrat – če bi na Finskem začel igrati tak bend in sam ne bi pel v njem bi se obesil (smeh). Kypck so točno to kar sem iskal, kar sem želel početi. Resnično sem imel srečo, da so me našli.
RockLine: Kot si rekel je ruščina lep jezik, ki se presenetljivo dobro obnese v doom metal vodah. Tudi slovenščina je slovanski jezik in je lahko precej trd jezik, težko je napisati res dobro besedilo. Imaš morda tudi ti take težave?
Erki: Ne poznam slovenske glasbe, tako da ne morem soditi, a moram reči, da ti ne verjamem povsem (smeh). Verjetno imate bende, ki pojejo v slovenščini in pišejo dobra besedila.
Sami: Stavim, da je še težje pisati in peti v finščini pa nekaterim vendarle uspeva.
Erki: Menim, da vsakdo tako misli o svojem jeziku in tako je veljalo tudi za finski metal v devetdesetih. Ljudje so imeli precej burne debate o tem ali lahko sploh igraš metal in poješ po finsko.
Sami: Danes pa je ogromno bendov, ki pojejo v finščini.
Erki: Če ti odgovorim na vprašanje, nikoli nisem imel težav z glasbeno kvaliteto ruščine, ravno nasprotno. Če komada ne pišem sam, dobim praktično zaključen komad od ostalih članov in iz tega dobim lirične zamisli. Gre za precej organski postopek. V Rusiji je ogromno dobrih bendov in lahko rečem, da sem velik fen ruskega rocka. Ni tako težko, kot je morda slišati. Mislim, da imamo dober koncept, ki nam omogoča vedno sveže ideje, tudi v smislu inštrumentov, ki jih igramo. Lahko je pisati besedila.
RockLine: Pa ste se kdaj bali negativnih odzivov, glede na to, da ima Finska precej barvito zgodovino z Rusijo?
Erki: Ne, bali se nismo nikoli, negativnih odzivov pa je bilo ogromno. Zavedali smo se kaj pričakovati, ruščino sem se začel učiti pred 12 leti in že takrat so me ljudje spraševali zakaj za vraga se učim rusko. Oba moja deda sta se borila v drugi svetovni vojni, najprej proti Rusom in nato proti Nemcem, a njun odziv na ideološke teme je bil precej nonšalanten. Zavedala sta se, da se morata boriti in da tako velja tudi za vojake na nasprotni strani. Ko sem odraščal me nikoli niso pitali z ideološkimi neumnostmi. Morda sem imel srečo.
Sami: Še vedno je na Finskem ogromno ljudi, ki se glede te teme obnašajo kot kmetavzarji.
Erki: Kakšen dober teden nazaj, ko sem imel na Finskem svoj solo koncert sem nosil ta zapestnik (zelene barve z rdečo peterokrako zvezdo op.a.) in ob odmoru mi je nek starejši možakar z zlato ovratnico težil zakaj to nosim (smeh). Kaj odgovoriš na to? Zakaj pa ti obstajaš? (smeh). Vojne je bilo konec pred sedemdesetimi leti, čas je, da to prebolimo in jo izkoristimo za umetnost. Seveda pa smo to pričakovali in rekel bi, da smo bili na to tudi pripravljeni.
RockLine: Morda je odziv tak ker ob poslušanje vaše glasbe, predvsem zaradi atmosfere in čustvene vokalne predstave, dobiš občutek, da pojete o slavnih časih Sovjetske zveze.
Erki: Zdaj ko pomislim, gre res za dvorezen meč. V resnici pojemo o sranju, ki se je dogajalo v Rusiji. Globoko cenim rusko kulture, navdihuje me, a zavedam se tudi vse svinjarije, ki se je dogajala po njihovi zmagi v drugi svetovni vojni. Na pošten način želimo predstaviti, da pojemo o depresivnih temah, a to hočemo izvesti na dober način. Ne želimo tega, da bi Rusi mislili, da se jim posmehujemo, to ni naš namen. Vsekakor pa teme črpamo iz temačnega obdobja in zavedamo se, da ga moramo obravnavati spoštljivo. Ne vem pa, če sem s tem odgovoril na tvoje zelo dobro vprašanje (smeh).
RockLine: Vsekakor pa na svoj način reinterpretirate rusko zgodovino?
Erki: Ja, vsekakor. A če je za tem bendom kakršnakoli ideologija, sem to jaz (smeh). Ne gre za nikakršne politične laži.
RockLine: Ti si torej grešni kozel?
Erki: Ja, krivite lahko mene.
Sami: Vsega je kriv on (smeh).
Erki: Tako je, sem fašistična zarota. Vsekakor gre za mojo interpretacijo, saj jaz pišem besedila.
Sami: Ogromno pa se poigravamo tudi z sovjetskimi vizualnimi elementi, logotipi, …
Erki: Ker gre za celoten koncept vizualnega z zvočnim.
Sami: A ne gre za kakršnekoli politične izjave, vzeli smo pač neke elemente iz katerih poskušamo ustvarjati umetnost. Vsi ljudje tega sicer ne vidijo tako, a tako to vidimo mi.
Erki: A bodimo iskreni, meni se preprosto zdi kul (smeh).
RockLine: Točno tako, ne vidiš vsak dan človeka, ki bi igral na Kalašnikov (smeh).
Erki: To je pravi Kalašnikov. Kitara ni izdelana v Kalašnikov, ta je predelan v kitaro. Na naši spletni strani si lahko ogledate postopek, kako so puško razstavili in jo predelali v kitaro.
Sami: Na letališču sem se pošteno spotil (smeh). Imamo posebno izjavo s strani izdelovalca kitare, da gre za inštrument in da z njim ne moraš ustreliti nikogar.
RockLine: Brez dvoma pa so močan navdih vaši glasbi tudi klasični ruski pesniki in pisatelji kot sta Lermontov in Dostojevski.
Erki: Vsekakor, njegovi vplivi se pojavijo tako na prvi kot na drugi plošči, je moj najljubši ruski pesnik… Kaj je že bilo vprašanje (smeh)?
RockLine: Zanima me, če boste te teme še okrepili ali se morda lotili celo konceptualnega albuma, nenazadnje je ruska zgodovina resnično bogata in tematik vam ne bo zmanjkalo.
Erki: Verjetno se bomo poglobili še globlje v rusko zgodovino, dvomim pa, da bomo napisali konceptualno ploščo. Menim, da je dobro imeti avtorsko svobodo v smislu tega, da lahko pišeš o stvareh, ki te privlačijo v določenem trenutku. Na Nizhe je na primer precej komadov, ki so izredno osebni, kljub temu, da so preoblečeni v tematiko Rusije 19. stoletja. Imamo ogromno materiala, ki se ga lahko dotaknemo, o tem se ne motiš, ne želim pa se vnaprej odločati o čem bom pisal v prihodnje.
RockLine: Verjetno pa se boste dotaknili tudi carske Rusije, glede na to, da je to eno najdaljših obdobij ruske zgodovine?
Erki: Zelo mogoče. Trenutno se izredno zanimam za ruske kozmonavte in vse njihove nesreče o katerih se ne govori. Našel sem posnetke z ruskih vesoljskih centrov in njihove pogovore s kozmonavti v vesolju. Eden od njih je posnetek pogovora s kozmonavtko, ki se je vračal na Zemljo, a je pri spustu zaradi napake na plovilu živa zgorela. Ves čas je kot marljiva kozmonavtka poročala kaj se dogaja; vse začenja goreti, vroče je, boli me… Morda bom za naslednjo ploščo črpal tudi iz tega, nič pa ni še odločeno.
RockLine: Kako pa izgleda nastanek Kypck glasbe?
Erki: Običajno najprej dobim glasbo, če sam pišem komad pa običajno gledam na to, da se vokalne linije v refrenu skladajo z glasbeno podlago.
RockLine: Kako pa bi primerjal album Nizhe z albumom Cherno? Upam, da se ne motim, a na novi plošči slišim nekaj delov, ki so blizu sludge metalu bendov tipa Crowbar in Down.
Erki: Down so mi osebno zelo ljubi…
Sami: Sam osebno ne vidim teh vplivov, morda sem za kaj takega preblizu glasbi. Gotovo pa smo imeli za novo ploščo več časa. S Cherno smo pravzaprav precej eksperimentirali, to pot pa smo točno vedeli kaj hočemo.
Erki: Ko smo začeli s pisanje albuma Cherno nihče od nas ni vedel kaj se bo zgodilo. Imeli smo le dobro idejo… mislili smo, da imamo dobro idejo in šlo je resnično za eksperiment. Za Nizhe pa smo se usedli in se pogovorili o prihodnosti in imeli smo precej bolj jasno vizijo, kako naj zveni nova plošča. Hoteli smo, da zveni heavy, depresivno, … Nizhe (nižje, op.a.) (smeh). Zaradi tega nismo dosegli komercialnega uspeha, dosegli pa smo to kar smo želeli.
RockLine: Za single Alleya Stalina ste posneli odličen videospot, ki nosi v sebi več tematskih sporočil…
Erki: Na samem koncu videospota je pravzaprav njegova celotna razlaga.
Sami: Video je osnovan ne delih finskega umetnika, slikarja, resnično bolnega človeka, ki se je zajebaval iz religije, homoseksualnosti. Igral se je z vsem, kar ljudi provocira.
Erki: Za čas svojega življenja je bil osovražen, umrl je sam v svoji koči za posledicami pljučnice oziroma podhladitve, saj ga nihče ni obiskoval.
Sami: In bil je pijanec. Kar je za umetnika vedno dobro (smeh). Po mojem mnenju gre za odličnega umetnika in videospot temelji na njegovih podobah.
Erki: Idejo za to je pravzaprav podal režiser videospota Stalingrad, ki nam je predstavil svojo vizijo videospota osnovanega na slikarijah Kalerve Palsa in ideja se nam je zdela odlična. Nekateri so nas že spraševali zakaj smo posneli tako grozen videospot, a se sam s tem ne strinjam. In tudi če je ta video bil napaka sem mnenja, da je bolje narediti napako in z njo ostati zvest sam sebi in svoji viziji.
Sami: V Rusiji je bilo precej ljudi resnično jeznih zaradi prizora v katerem si ga igralec meče na roko pred Stalinovo sliko (smeh).
Erki: Morda si ga ljudje v Rusiji sploh ne mečejo na roko (smeh).
RockLine: Kakšna pa je prihodnost za Kypck? Imate pripravljenega že kaj novega materiala?
Sami: Imamo nekaj osnovnih rifov in nekaj idej, ki pa so še v zelo zgodnji fazi. Postopek pisanja in snemanja bo zelo dolg, a menim, da bi se lahko v studio odpravili konec prihodnjega leta.
Erki: Ostali bomo znotraj našega koncepta, obenem pa bomo poskusili biti inovativni. Novi material zveni kot Kypck, a je hkrati drugačen.
Sami: Smešno je to, da ne vadimo nikoli. Absolutno nikoli.
Erki: Nazadnje smo skupaj igrali pred mesecem dni na drugem festivalu, danes bomo prvič spet igrali skupaj.
RockLine: Še zadnje vprašanje – katera je boljša, finska ali ruska vodka?
Erki: Uf… ruska, brez dvoma.
Sami: Green Label vodka. Najboljša na svetu.
Erki: Pri finski vodki je tako, da gre pri vsaki za enak posran okus (smeh).
Sami: Pri pitju ruske vodke pa se naslednje jutro ne spomniš absolutno ničesar (smeh).
Galerija slik



