Založba: Frontiers Music Srl.
Datum izida: 16. 9. 2022
Produkcija: James Christian & Mark Mangold
Dolžina albuma: 51.29 min.
Zvrst: Arena Rock / AOR / Hard Rock
Ocena: 9.0/10
House Of Lords! James Christian! Novi album! Je treba sploh še kaj dodati? Pravzaprav ne. Privrženci te kultne arena rock/AOR zasedbe, so si ga šli pri priči nabavit. Vendar ko že meniš, da je bilo povedano vse, … te vedno znova demantira vodja skupine, eden in edini, James Christian, ki se s tem nikakor ne more strinjati.
Novi album imenovan »Saints And Sinners« prihaja vsega dve leti po predhodniku »New World – New Eyes« (2020, RockLine recenzija), ki je pravzaprav še eno poosebljanje tistega kar počnejo House Of Lords že vse od zadnje združitve (v začetku novega milenija), ko je po blago kontraverznem »Power And The Myth« (2004) izšel album »World Upside Down« (2006) – slednji je stvari znova postavil na pravo mesto.
A kdor sledi skupini še iz časov, ko je ta letala visoko na krilih komercialnih uspehov istoimenskega studijskega prvenca (1988) in zlasti naslednika »Sahara« (1990), ve povedati, da je novi album na nek način do tega dne celo najbolj ambiciozno usmerjen v spogledovanje z začetno ero delovanja. A brez strahu – ne gre za posvetilo rocku sedemdesetim, kot bi to lahko rekli za avanturo »Power And The Myth«. Daleč od tega. James Christian je za novi album pridobil k sodelovanju namreč klaviaturista, komponista in tudi producenta, to je izkušenega Marka Mangolda, katerega matična skupina so kultna AOR zasedba osemdesetih Touch (znan je tudi po sodelovanju pri American Tears ter Drive, She Said), sicer pa je Mangold predvsem znan kot avtor skladb, ki so jih na svojih albumih snemali komercialno silno uspešni izvajalci, vse od Michaela Boltona, Cher in Jordin Sparks, Jennifer Rush, Laure Branigan in Paula Rodgersa – če naštejemo le nekatere med njimi. EMŠO Mangolda je zbližan Christianovemu, kar je zelo dobro. In več. Priključenega Mangolda, je po doprinosu na novem HoS albumu mogoče mestoma tretirati celo, kot največji približek originalnemu Grega Giuffrie, ki je zapustil neizbrisen pečat v prvi eri delovanja skupine. Dejansko se to pozna na zvoku novega albuma. Klaviature so znatno bolj živahne in intenzivirane v aranžmajih. Prej, se pravi na predhodnih HoS izdelkih novega milenija, jih je namreč prispeval James Christian, uporabljene pa so bile pretežno za intenziviranje vzdušja (sintetizatorska ‘pregrinjala’), ki je skozi moderne produkcijske (v osnovni funkciji kontrastnega barvanja kitarskih fraz) dostavljalo visoko bombastično grabežljivost, po čemur sicer slovi zapuščina House Of Lords ‘arena rocka’. To velja tudi za produkcijo novega albuma, ki po eri devetdesetih katero sklepa tretji ‘Giuffria era’ album »Demon’s Down« (1992), učinkovito povzema nekaj te zvočne retorike kar pomeni, da prinašajo ti prijemi delne produkcijske ‘sofistikacije’ s strani ‘dveh zvitih lisjakov’ na novi album, več nostalgičnega občutka AOR retro-zvočnosti. Mangold je pridobitev za Christiana, s katero je dosegel, da se novi album torej izrazno odklanja od serije preteklih post-milenijskih HoS izdelkov. Mangold dodaja v skladbe orgle, sintetizatorje, električni klavir, klavir in dodaja mestoma tudi krajše, a krepostne solo vložke, česar pri House Of Lords nismo bili že dolgo deležni.
Torej imamo v ekipi novih House Of Lords sedaj dva močna komponista in izkušena producenta. Jamesa Christiana in Marka Mangolda. In to s spravljivima egoma. To pa je odločilno prispevalo k novi odličnosti, ki jo pooseblja novi izdelek. In več. Veliki aranžerski in idejni razgibanosti, čemur poveljujo izjemne izkušnje ter (ustaljeni) talenti obeh prekaljenih glasbenikov. K temu dodaš še dolgoletno zvestobo Christianovega pajdaša, to je izvrstnega kitarista Jimi Bell in zmagoviti poker asov je znova priigran.
Bodi dovolj analiziranja. V izpostavitev posameznih točk albuma ni treba posebej vstopati. Perfekcija je znova tu. Avra novih skladb sledi torej v osnovi torej vsemu kar pooseblja House Of Lords albume novega milenija (to ne preseneča), a z dodano fineso izdatnejšega intenziviranja AOR občutij osemdesetih, zahvaljujoč navezi Christiana z Mangoldom, ki fenomenalno učinkuje. V kolikor bi »Saints And Sinners« izšel v sredini osemdesetih, bi veljal danes za veliko AOR klasiko. Vzdušja znova razganja od pompa in bombastične grabežljivosti in v primeru Christianove recepture komponiranja težko dosežeš višjo optimizacijo, kot jo dostavlja prav novi album. To velja mdr. tudi za fenomenalno balado Avalanche postavljeno nekje na sredino izdelka. Kakorkoli obračam. Pripnite svoje pasove in se udobno zleknite v svoj fotelj! Dobri stari James Christian in njegovi House Of Lords so znova tu. Tokrat z intenziviranim sentimentom klasične ere skupine s preloma osemdesetih v devetdeseta.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Saints And Sinners
2. House Of The Lord
3. Take It All
4. Road Warrior
5. Mistress Of The Dark
6. Avalanche
7. Roll Like Thunder
8. Razzle Dazzle
9. Dreamin It All
10. Takin My Heart Back
11. Angels Fallen
Zasedba:
James Christian – vokal, kitara
Jimi Bell – kitara
Mark Mangold – klaviature
Johan Koleberg – bobni
