House Of Lords – “žlahtno jeklo” je konkretno opeklo (2014)

0 11

“Kemija med spremljevalno trojico Bell, McCarville in Zampa je izjemna in House Of Lords posrkajo s hipnotičnim magnetizmom prepričljive izvedbe repertoarja. V kolikor bo Jamesu Christianu zdravje dobro služilo, se za prihodnost skupine ni treba bati.”

Nastopajoči: House Of Lords, Estrella, Maxx Explosion, Sweet Loraine
Lokacija: Trst (Trieste) / Macaki klub / Italija
Datum: sobota, 05.04.2014


Po dolgi suši pride tudi dan za vstajenje melodičnega rocka! Konkretno obloženega. S koncertom štirih zasedb v Trstu. Recimo raje treh (oziroma pogojno štirih) A  pojdimo po vrsti. House Of Lords imajo zunaj novo ploščo »Precious Metal« (2014), ki jo morajo predstaviti tudi evropski publiki! Med drugimi destinacijami tudi v Trstu! Ura je devet zvečer preč! Na odru stojijo Škotski upi Estrella. Kakih 40 firbcev je brez posebnih pričakovanj iz previdne oddaljenosti spremljalo kaj imajo za povedati nadobudni mladci! Kvartet v katerem igrajo kar trije bratje Gunn in sicer vokalist Paul Gunn, kitarist Luke in basist Nathan T., veljajo za izredno kompakten in uigran hard rock kvarte  s konkretno izpostavo pobalinstva . Zasedba razvija riffe, ki so enkratno spečani z izrednim občutkom za muzikaličnost, kar pomeni koketiranje s hard rockom klasične dobe , ki se je bohotil na tleh Velike Britanije! Od vzgibov The Who, do vibracije The Sweert osemdesetih ali celo Uriah Heep v obdobju albumov »Abominog« ter »Head First«. Skupna je treskala komad na komad in ušla sindromu ki se rad oprime vsake predskupine. Sindrom generične neizvirnosti in zategadelj dolgočasja. Tega Estrella nikakor ne poznajo.

Brez popuščanja. Izredni riffi, izredno nastopaštvo. Luke se je s kitaro večkrat teatralno vrtel med solažami, kot da bi ga postavili pred serijo kamer za snemanje videa. Izredno izkoriščanje odrskega prostora ter zavzemanje leg na odru! Večkrat oba, Luke in Nathan z ramo ob rami, v instrumentalnih med-eight pasažah, predvsem pa je seveda prepričal vokalist Paul z odlično izdelano odrsko prezenco in pečatnim vokalom, ki se mestoma zbliža z mlajšim Stevenom Tylerjem. Karakter izredno dobro n v detajlih preštudirane odrske igre, je nanizal skladbe studijskega prvenca »Come Out To Play« (2012) in sicer: Chance Of A Lifetime, Party,, Shout It (I Wanna Hear), Do It Til’ You Drop, Rocker Lily, She’s Got it in One Love. Lahko rečemo, da smo uvodoma gledali najbolj kompetentno predstavo tega večera. Brez ene zvočne matrice. Vsevprek le igra izredne adrenalinske naglice in nebrzdanega stresanja testosterona! To je rock ‘n ‘roll! In skupina, ki jo morate nujno preveriti. Med njenim nastopom se je prostor pred odrom dobra zgostil in kar nekaj poslušalcev je korenito razmigalo svoje ude in vratna vretenca, kajti Estrella so resnično bend, ki te hipoma zgrabi s svojim močnim karakterjem!¨

Na odru že stoje naši stari znanci Sweet Loraine. Tržačani s slovenskim pevcem Davidom Žoržem že vrsto let preigravajo klasike legendarnih Uriah Heep. Možje so nastopili že novembra leta 2009 pred House Of Lords v Ronkah (Ronchi dei Legionari) in februarja leta 2012 v Trsu (klub Etnoblog). Sweet Loraine so igrali celo uro klasičnega Heep repertoarja. Od začetnih Look At Yourself, Bird Of Prey, Sweet Loraine, Sunrise do Too Scared To Run, Stealin’, Gypsy, Free ‘n Easy, Easy Livin’ ter Tears In My Eyes. Zahtevna reč, ki pa jo izkušeni Sweet Loraine opravljajo z odliko in s kompetenco. Na čelu z mojstrom Alexom Falcone-om na Hammond orglah, čvrsto ritmično navezo ter solidno povzetim približkom izvirni barvi kitarskega Heep zvoka, so Sweet Lotraine pričarali kup zanimivih trenutkov za privržence Uriah Heep. Navkljub temu pa se je čutilo, da publika tokrat ni tako zainteresirana, kot je bila na njihovem koncertu prav tako v Trstu pred House Of Lords pred dvema letoma. Prizorišče se je med nastopom Sweet Loraine občutno sprazniko. Nemara je temu botrovalo dejstvo »predolge« ure repertoarja? Sicer pa je med izvedbo nekoliko pešala zvočna slika. Klaviature so bile odločne preglasne, vokal in kitara premalo poudarjena.

Pred House Of Lords pa smo videli še en nastop. Gre za zasedbo Maxx Explosion, ki pred koncertom ni bila uradno napovedana. Gre pravzaprav za House Of Lords, ki jim »odšteješ« Jamesa Christiana. Oder so torej v nadaljevanju zasedli Jimi Bell na kitari, pa basist Chris McCarville (bas kitrara) ter »mali žilavi mož« bobnar  B.J. Zampa. Dobrodušni James Christian je fantom omogočil, da so lahko v petnajstih minutah predstavili svoj studijski prvenec »Forever«, ki je izšel v lanskem letu! Dobrih deset minut je vključevalo izvedbo treh skladb in sicer Famous, Devil’s Locomotive in Can’t Stop Falling In Love. Lahko rečemo samo nekaj. Album »Forever« je treba nujno preveriti, Maxx Explosion pa so dobili v meni novega fena! Žal med uradnimi spominki ni bilo zaslediti njihovega albuma!

Sledi nekaj minut »tišine«, ki pa so tekle ekstremno počasi. Fantje so še enkrat priredili vso logistiko za nastop House Of Lords, kajti kmalu se jim bo pridružil na odru tudi James  Christian. Kot je že v navadi se je koncert odprl s klasiko Sahara! Seveda z nasnetim uvodom. Že vrsto let uporablja Christian na House Of Lords koncertih matrike na katerih so posnete vse spremljevalne harmonije in klaviature. Zato prej uvodna opazka, da smo z nastopom skupine Estrella doživeli najbolj kompetenten nastop tega večera.

Uvodna atmosferična epska AOR koračnica je hitro vzdražila publiko, ki se je krepostno nabasala pred pročelje odra in pričela veselo rajati ob dejanjih ljube ji skupine. Kar nekaj obiskovalcev iz Slovenije in sosednje Hrvaške je bilo mogoče srečati v klubu! Christian je v zadnjih letih prestal težke čase, saj je moral ozdraviti raka. Na to temo je spisal tudi svoj samostojni studijski album »Lay It All On Me«, ki je izšel v lanskem juliju. Očitno se je torej srečno zlizal! Kaj kmalu je odjeknila povsem nova skladba Battle, sledil je preskok v leto 2011 in na prejšnji album »Big Money« z izvedbo  naslovne skladbe, ki je pokazal, da se je skladba prijela med kar nekaj obiskovalci koncerta, ki so spremljali skladbo v refrenskem napevu!

Čuti se da Christian ne poje več kot nekdaj, da je vokal kanček iztrošen, še posebej v najvišjih legah, kjer mora James vokalne linije prilagajati. Tega večera je še posebno težavo povzročala razmestitev gradnikov zvočne slike, ki je bila daleč od idealne. Večkrat vodilnega vokala sploh nisi uspel razločiti v »šelestenju« vseh nasnetih matrik vokalih napevov, kar pomeni večji minus za skupino. Sicer pa »vlečejo ven« Christiana trije fantastični glasbeniki, ki igrajo kot v transu. Še posebej je izstopal znova izvrstni kitarist Jimi Bell, ki je osupnil z ekstremno hitrostjo in hkratno absolutno kontrolo instrumenta. Neverjetno je spoznanje, kako uspeva kitaristu ohranjati ob tako peklensko hitro doigranih sosledjih tonov, tako čistost igre . Vsi trije glasbeniki so dobili tudi možnost, da se konkretno razmahnejo v svojih posebnih točkah repertoarja, kjer so izkazali svoje vrline v improvizacijskih vložkih. Tako je npr. po izvedbi velike uspešnice in balade Love Don’t Lie, ki v izvirniku pripada Stanu Bushu, Christian zapustil oder, zasedba pa je odigrala Maxx Explosion instrumental Demon Wheel, ki se je prelil v McCarvilleovo solo točko na bas kitari. Christian se vrne na oder z Gibson LP kitaro! Po vratolomni bobnarski predstavi BJ Zampe vpade bend tako z dvema kitarama v še eno uspešnico in sicer Can’t Find My Way Home, ki pripada v izvirniku zasedbi Blind Faith. Bend je podkrepil promocijo novega albuma še z izvedo odlične Swimmin’ with the Sharks, pa Permission to Die, medtem ko so klasike I Wanna Be Loved, Pleasure Palace in Slip of the Tongue z dolgim kitarskim uvodom potešile vse, ki so čakali na konkretno zabelo repertoarja s starejšimi skladbami. Z njimi je bend tudi sklenil svoj nastop.

Le za koncert v Trstu so se House Of Lords ekskluzivno znova pojavili na odru ter izvedli še dve skladbi, ki jih v sklopu aktualne »Precious Metal« turneje ne izvajajo. Gre za dve skladbi, ki pripadata albumu »World Upside Down« in sicer S.O.S. ter These Are The Times, kjer je so še gluhi lahko zaznali Christianovo vokalno načetost.

Dogodek je bil izreden. Zlasti so presenetili Estrella, ki so veljali za veliko uganko večera. Tisti, ki iščete perfekcijo v odrski izvedbi repertoarja, bi primerjalno lahko označili nastop Estrelle celo z dejstvom, da so Škoti ukradli šov zasedbi House Of Lords!  Estrella so resnično vrgli jajca na pladenj in odpihnili prav vse prisotne v klubu. Za Sweet Loraie velja, da vselej veljajo za zanesljivo in kvalitetno »tribute to Uriah Heep« trdnjavo, kjer žal ni izostal občutek, da ljudi preprosto ni dovolj zanimal koncert. Vsi so namreč prišli v prvi vrsti zaradi House Of Lords, ki pa so vžgali v skladu s pričakovanji. Christian je veliki vodja! Izkušeni veteran, ki pa nikakor ni nedostopen. Po koncertu so prav vsi člani skupine delili čas z ljubitelji njihove glasbe in rajanje v klubu Macaki je trajalo še dolgo, dolgo v noč.

Žal je tovrstnih dogodkov v bližini Slovenije ekstremno malo. Kot kaže, se bomo morali »osamljeni jezdeci« za melodični rock boriti še naprej in tako voziti tudi v prihodnje po več 100 kilometrov iz Slovenije v tujino. Vendar se splača. House of Lords so dostavili, tisto kar smo pričakovali. Prelepo avanturo skozi svoja prva dva albuma in obdobje od leta 2006 navzgor, na kar so se oprli s kar izvedbo štirih skladb iz odličnega albuma vrnitve »World Upside Down« (2006).

Kemija med spremljevalno trojico Bell, McCarville in Zampa je izjemna in House Of Lords posrkajo s hipnotičnim magnetizmom prepričljive izvedbe repertoarja. V kolikor bo Jamesu Christianu zdravje dobro služilo, se za prihodnost skupine ni treba bati. Novi studijski albumi se porajajo v dve do tri letnih ciklih, novim izdajam pa sledijo promocijske koncertne turneje. K sreči vselej tudi z obiskom stare evropske celine! Naj se ta trend še dolgo nadaljuje.

avtor: Aleš Podbrežnik
fotografije: Aleš Podbrežnik

HOUSE OF LORDS:
1. Sahara
2. Big Money
3. Battle
4. Cartesian Dreams
5. Love Don’t Lie
6. Purgatorio Overture No. 2
7. Come to My Kingdom
8. Permission to Die
9. Demon Wheel (Bass solo)
10. I’m Free
11. Swimmin’ with the Sharks
12. Drumagogery (Drum solo)
13. Can’t Find My Way Home
14. Rock Bottom
15. I Wanna Be Loved
16. Pleasure Palace
18. Guitar Solo
19. Slip of the Tongue
—dodatek—
20. S.O.S.
21. These Are The Times


Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki