In Flames: I, The Mask

0 84

Starejših oboževalcev ta album ne bo niti malo zanimal. A tudi In Flames niso več mlada skupina, ki si bo položnice plačala z igranjem po majhnih dvoranah. Kljub vsem kritikam so In Flames nekako obstali. Več kot očitno zadeva funkcionira in glede na podporo In Flames lahko uživajo dalje v svoji coni udobja.

Založba: Nuclear Blast
Datum izida: 1. 3. 2019
Produkcija: Howard Benson
Dolžina albuma: 50:47 min

Za švedsko zasedbo In Flames, ki danes velja za enega glavnega predstavnika melodičnega death metala, je presenetljivo, da je pravzaprav sploh obstala. Skupina je šla v zadnjem desetletju čez kadrovske menjave, svoj stil je drastično spremenila, se zamerila mnogim oboževalcem in se nekako uspela obdržati nad gladino. Kaj veliko od tipičnega melodičnega death metala ni obstalo, a In Flames so kljub temu, da so pričeli igrati glasbo za večje množice, pridobili ogromno podpornikov.

Edina dolgoletna člana, Anders Friden in Björn Gelotte, sta le dobila poplačano za ves trud, ki se ja na eni točki zdel zaman. In Flames so nedvomno precej podjetni tudi, dandanes imajo celo svoj festival in nešteto drugih produktov. Sama glasba pa nekako potrjuje, da skupina uživa v svoji coni udobja. In Flames so se našli v nekem stilu, katerega so dodelali. In prav to I, The Mask odraža. V grobem povedano naj bi In Flames dandanes preigravali miks med alternativnim rockom in melodičnim death metalom, tako da preteklosti niso pozabili.

Album se odpre s skladbo Voices, ki že pokaže današnjo sliko In Flames. Skladba v srednjem tempu z obilico melodičnosti in močnim refrenom nakazuje na to, da In Flames so tudi danes sposobni narediti spodobno skladbo. Morda brez presežkov, a že z naslovno skladbo In Flames prestavijo v višjo prestavo in pojavi se asociacija na klasični melodičen death metal, seveda z modernim zvokom. In Flames sicer ne bodo več dajali v ospredje dajali hitrosti, kar se izkaže z bolj melodično Call My Name. S skladbo I Am Above pa dokažejo, da lahko pristopijo tudi malo bolj udarno. Kot protiutež že z naslednjo skladbo ponudijo počasnejšo in trenutke celo zasanjano Follow Me. Raznolikosti na albumu ne primanjkuje, tako da celo pri In Flames se ne da vsega predvideti.

Kot celota I, The Mask ne prepriča najbolje. A so skladbe, ki še držijo zaupanje v skupine. V drugi polovici albuma to potrdijo z We Will Remember, ki služi kot zahvala oboževalcem, hitrejšo Burn ter nalezljivo Deep Inside, v kateri so domiselno uporabili arabsko lestvico. Vse skupaj se zaključi s počasno, baladno obarvano Stay With Me, ki se prične akustično, z melodijami in vokali pa In Flames popeljejo konec na emocionalni vrhunec. Prav na koncu Anders Friden potrdi, da se je v zadnjih letih precej ukvarjal s petjem in ga uspel nadgraditi. Napram prvim izdelkom je razlika zelo očitna.

Anders Friden z besedili ostaja v svojem značilnem slogu precej oseben, čeprav družbena kritika je več kot očitna. Album ni konceptualne narave, se pa usmerja veliko na to, kaj počnejo ljudje na socialnih omrežjih, ko si »nadenejo masko«. Seveda pa je po njegovem mnenju interpretacija besedil prepuščena poslušalcu.

In Flames so tokrat opravili več kot solidno delo. Glavno vprašanje je, če se In Flames lahko kaj očita? Kitare so še vedno močan faktor, melodije imajo pomembno vlogo, kar je za skupino že od nekdaj značilno. Kitarist Björn Gelotte nedvomno obvlada svoj posel.  Primanjkuje sicer malo več agresivnosti, kar je posebej opazno pri vokalu. Ritem sekcija pa tudi ni šibka, tako da kot celota In Flames ne pešajo. Kar verjetno še najbolj zmoti, da imajo skladbe tipično pop strukturo, kjer je pomemben le refren. Tu pa se lahko očita, da In Flames delajo preveč po nekem šablonskem vzorcu.

Ko gre izdelek skozi, je jasno, da In Flames niso varčevali pri produkciji. Ponovno je skupina sodelovala z izkušenim Howardom Bensonom, ki je prejel mnogo nagrad za svoje delo. Snemanje je potekalo v Los Angelesu, kar niti ni presenetljivo. In Flames že lep čas želijo zveneti bolj ameriško. Na albumu ni nepotrebnih dodatkov, ima rdečo nit, skladbe pa so ustrezne za radio hit. Torej, je tisti pravi album za množice, v katerega pa je bilo vloženega kar nekaj truda.

Starejših oboževalcev ta album ne bo niti malo zanimal. A tudi In Flames niso več mlada skupina, ki si bo položnice plačala z igranjem po majhnih dvoranah. Kljub vsem kritikam so In Flames nekako obstali. Več kot očitno zadeva funkcionira in glede na podporo In Flames lahko uživajo dalje v svoji coni udobja.

7,5/10

Seznam skladb:

  1. Voices
  2. I, The Mask
  3. Call My Name
  4. I Am Above
  5. Follow Me
  6. (This is Our) House
  7. We Will Remember
  8. In This Life
  9. Burn
  10. Deep Inside
  11. All The Pain
  12. Stay With Me

Glasbeniki:

Anders Friden – vokal
Björn Gelotte – solo kitara
Niclas Engelin – ritem kitara
Bryce Paul Newman – bas
Tanner Wayne – bobni

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki