Intervju s člani zasedbe Metaphor

0 0

Datum intervjuja: 18.01.2008

Metaphor je ameriška skupina, ki je zaslovela s prvencem Starfooted, ki med progresivnim občinstvom uživa veliko spoštovanja. Kasnejši albumi sicer nikoli niso dosegli takšne priljubljenosti, a niso zato bili nič manj pomembni. Metaphor so se od čiste simfonične zasedbe, ki je bila zelo podobna Genesis, razvili v skupino z dokaj izvirnim slogom, ki kombinira prvine simfoničnega rocka, neo progresivne glasbe in avant-garde. Z Rockline so se pogovarjali vsi trenutni člani zasedbe – kitarist in glavni skladatelj Malcolm Smith, klaviaturist Marc Spooner, pevec in tekstopisec John Mabry, basist Jim Anderson ter bobnar Greg Miller.

Rockline: Ste zaposleni kot glasbeniki? Vem, da Marc (Spooner) igra v neprogresivni zasedbi. Tako da, če ste profesionalci, ne bi pričakoval, da zaslužite dovolj le z Metaphor.
Marc Spooner (MSp): Jaz in vsi ostali imamo še druge službe, o glasbi le nenehno razmišljam.
Malcolm Smith (MS): Marc je z drugo skupino najbližje temu, da bi bil zaposlen kot glasbenik, a vsi imamo službe, da lahko podpiramo našo glasbo. Tako, da je to za nas izredno pomemben hobi, s katerim lahko zajamemo več stvari hkrati.

Rockline: Koliko časa preživite skupaj in vadite?Vem, da nekatere druge neprofesionalne zasedbe, kot IQ, zaradi služb nimajo veliko časa za vajo, ponavadi le med vikendi. Je podobno pri vas?
MSp: Vsekakor. Če se vsaj dva dobita na teden, je to že napredek.
MS: Osebno veliko časa posvetim skladanju – ali celotne skladbe, ali deli pesmi, ki jih prinesem in jih skupaj s skupino spremenimo v celotne skladbe. Same skladbe lahko delamo tudi več mesecev, saj delamo v manjših dozah, par ur nenkrat. Potem se s skupino dobimo in ob računalniku poskrbimo za aranžmaje, a tudi to le nekaj ur naenkrat, enkrat na teden ali parkrat na mesec. Ko so pesmi na računalniku že skoraj končane, pričnemo vaditi in jih sproti popravljati. Vaje so le enkrat na teden po tri ure, tako da traja več mesecev preden vse obvladamo. A če bi te tri-urne vaje seštel, ne bi dobil več kot par tednov! Če bi to le lahko stalno počeli…

Rockline: Začeli ste kot skupina, ki je igrala priredbe Genesis, a ne? Ali lahko razložie kako ste s tem začeli?
MS: V lokalni časopis sem dal oglas, da iščem glasbenike s podobnim okusom, da bi za zabavo igrali dobre stare Genesis. To je bilo mislim da leta 1993… Marc je bil prvi, ki se je priključil, kasneje pa še drugi člani (takrat je bila zasedba drugačna) in igrali smo vse najboljše zadeve iz Gabrielovega obdobja. Že takrat sem pisal svoje zadeve in jih nosil skupini, ki je takrat doživljala spremembe, kasneje pa smo nadaljevali delo na izvirnem materialu.

Rockline: Zakaj ste pričeli sami pisati skladbe? Je bilo te vedno v načrtu?
MS: Pri meni da! Ko sem postal dovolj samozavesten glede svojih skladb, sem jih prinesel v skupino in to je bilo to!
John Mabry (JM): Veliko nas piše pesmi. Na začetku ni šlo za izbiro – preprosto si ne moremo pomagati. Jaz že od srednje šole pišem pesmi in še vedno curljajo iz mene. Ponavadi niso progresivne, dokler jih ne obdela skupina. Moji solo izdelki so bolj v stilu Jamesa Taylorja in Jacksona Browna.

Rockline: Je bilo za prvenec težko najti založbo?
JM: Kot se spomnim je bilo kot da bi v steno vrgel sto pit in opazoval katera bo obstala na steni.
MS: Poslali smo veliko promo materiala in Galileo, ki je takrat bila nova založba, nas je vzela. Ko iščeš založbo moraš pričakovati zavrnitev!

Rockline: Kaj vam pomeni vaša glasba in glasba na splošno?
MSp: Veliko. Vse.
Jim Anderson (JA): Glasba ponuja tako veliko stvari!Skoznjo se lahko kreativno izražaš, skoznjo lahko tudi sporočiš misli ali zgodbo. Včasih je lahko terapevtska. Glasba je strast, pa naj bo to pri igranju ali med poslušanjem.
MS: Pomeni mi kreativno izražanje. Vedno sem trdil, da glasbo pišem, ker jo moram, ker sam sebe moram kreativno zadovoljiti. Ponavadi pišem inštrumentalne stvari in tega ne pišem, da bi kaj sporočil. Glasba le pride ven in če dobro zveni, nadaljujem v tej smeri, dokler ne pridem do ovire. Potem grem še v kakšno drugo smer in še tam kaj poskušam. To počnem, ker je zabavno! Gre za pomemben del mojega življenja in mi ponuja veliko zadovoljstva.

Rockline: Bi lahko našteli vaše vplive? Opazil sem Genesis, Gentle Giant. Še kaj drugega? Imate vplive tudi izven progresivne glasbe – jazz, klasika, blues?
MSp: Poleg pomembnih vplivov Yes, Genesis in Gentle Giant, med moje vplive sodijo še jazz, klasična glasba, Led Zep, Camel, Happy The Man, ELP, še mnogi drugi. Gotovo pa ne blues!
JA: Mislim, das mo vsi podvrženi vplivom tega kar poslušamo – in bolj ti je nekaj všeč, večji vpliv postane. Všeč mi je veliko jazza in klasike.
JM:Pri besedilih name zelo vpliva slikovit stil Brucea Cockburna in sarkastične opazke Richarda Thompsona. Stilsko si veliko sposojam od Stevea Hoggartha (Marillion) in Phila Collinsa (Genesis). Všeč mi je tudi sakralno zborovsko petje, new age (še posebej improvizacijska akustična glasba iz Windham Hill šole, eterična glasba kot Kitaro in glasba , ki nikamor ne pelje kot Eno, Budd, Stearns in Serrie) in seveda tudi dobri stari rock’n’roll.
Greg Miller (GM): Zame Rush, Led Zep, in Burt Bacharach.
MS: Všeč mi je dober jazz fusion. Ravnokar sem kupil novo zgoščenko – Joe Henderson Big Band, ki je čudovita. Poslušam tudi klasiko.

Rockline: Kljub temu, da imate očitno vplive iz sedemdesetih, ali še vedno raje ustvarjate izvirno glasbo? Čutite pri tem večjo zadovoljstvo kot če bi le kopirali stil od nekoga drugega?
MSp: Seveda. Označujejo nas kot retro prog, a mislim, da do tega pride zaradi lenobe poslušalcev. Kritiki morajo recenzije napisati, ko album slišijo le enkrat ali dvakrat, tako pa veliko zgrešijo. Detajli in strukture dobre progresivne glasbe se pokažejo čez čas. Seveda so zvoki včasih podobni tistim iz sedemdesetim, a so dobri zvoki! A naše kompozicije in aranžmaji so po mojem precej izvirne.
MS: Veliko bolje je delati izvirne stvari – po pravici povedano, težko poslušam stare Genesis (kaj šele kasnejše albume) – mislim, s temi albumi sem kot večina ljubiteljev progresive odraščal, a zdaj je edini prog, ki ga poslušam, lastna glasba. V tem trenutku upam, da se bo stil zasedbe Metaphor izoblikoval in menim, da se tudi moje skladanje razvija.
JA: Ko sestavljaš glasbo, zvoki pridejo sami od sebe. Nimam namena, da bi koga kopiral.

Rockline: Kje dobite ideje za besedila? Vsak album ima dobre zamisli ali koncept?
JM: V glavnem gre za to kar me trenutno zanima, saj sem jaz glavni tekstopisec. Ko smo ustvarjali Starfooted, sem se veliko ukvarjal z gnosticizmom, tako da se je zdelo naravno, da te teme lirično in glasbeno raziščem. Za Entertaining Thanatos je bila skupinska odločitev, da ne naredimo še enega pripovednega albuma, temveč, da stvari same pricurljajo na plan. Veliko nas je ob začetku skladanja žalovalo za smrtmi bližnjih, zato je bilo naravno iti v to smer, kot nekakšno skupno prebolevanje žalovanja. Pravzaprav zelo terapevtsko! Za nov album smo se spet skupaj odločili, da naj gre za narativno delo. Z zamislijo za The Sparrow smo se ukvarjali že pred Entertaining Thanatos in še vedno smo bili navdušeni nad tem. Ko nam je enkrat avtorica knjige, Mary Doria Russell, dovolila, da njeno zgodbo uporabimo, ni bilo več poti nazaj.

Rockline: So vas kdaj zaradi besedil kritizirale kakšne religiozne skupine, saj se včasih z religijo ubadate na precej ciničen način?
JM: Čudno, vendar ne. Lepo, da vidiš cinizem in ne, da smo do religije nastrojeni sovražno. Ker sem duhovnik, jemljem religijo kar resno. A religija brez cinizma ima lahko uničujoč učinek. V religiji je kritično razmišljanje ključnega pomena in upam, da to v svojih besedilih pokažem. Religije sploh ne zavračam. Le pravim, da se ne smemo izogibati težkim vprašanjem in religija se mora spopadati s težavnimi temami, še posebej glede nasilja, ignorance, nezavednosti in poneumljanja, za katere je tudi sama odgovorna. Religija se mora zaradi marsičesa zagovarjati, a prav tako je del tistega zaradi česar smo človeški. Upam, da z besedili držim ravnotežje med čaščenjem in kritiko, saj je oboje pomembno pri racionalnem in odraslem pristopu k veri.

Rockline: Bi kdaj šli na krajšo turnejo po Evropi?
JA: OK!
MSp: Z veseljem!
GM: Seveda! A bilo bi težko, da bi vseh pet članov istočasno dobilo dopust za turnejo. Vsekakor se splača poskusiti, če bi bila priložnost. Osebno, bi za turnejo po Evropi vse ostale stvari postavil v drugi plan.
MS: No dobro, torej moram biti jaz tisti razumen – turneja je malo verjetna glede na naše splošne okoliščine.

Rockline: Bi bili pripravljeni igrati kot predskupina za večje zasedbe, denimo The Flower Kings, Spock’s Beard, Arena, IQ?
MSp: Vsekakor.
GM: Ni me treba dvakrat prositi!
MS: Imajo naš naslov!
JA: Nooo…pa naj bo!!

Rockline: Kaj pa koncerti? Vem, da je v ZDA veliko art rock festivalov. Ste že kdaj igrali na katerem in če ne ali bi radi?
MS: Razen nekaj nastopov na začetku, ko smo še igrali Genesis priredbe, še pravzaprav nismo nikoli nastopali pred občinstvom.
MSp: Na žalost v živo nismo aktivni, a osebno bi z užitkom igral na kakšnem festivalu.

Rockline: Bi zaradi vaših služb sploh lahko imeli turnejo?
MSp: Ne še
JA: Najprej moramo imeti prvi nastop! Službe in družine morajo biti na prvem mestu. Nikakor se ne bi mogli preživljati le z glasbo, vsaj ne s tako čudaško, ki jo trenutno igramo.

Rockline: Od Starfooted naprej ste veliko spreminjali ritem linijo. Mislite, da je zdaj stabilna?
MSp: Da. A za ostale nisem prepričan. Ha ha.
JA: Mislim, da nisva stabilna!
JM: Prekleti bobnarji tako radi eksplodirajo!
GM: Moja žena se ne bi strinjala, a mislim da sem dokaj stabilen.
MS: Kdo ve! Bobnarji in basisti so čudaki, s katerimi moraš lepo in nežno ravnati.

Rockline: Za trenutek se posvetimo novemu albumu. A ste zadovoljni z odzivom občinstva in kritikov?
MSp: V glavnem da. Rad bi videl, da bi prodali več izvodov, tako da bi bilo več odziva tudi od občinstva!
MS: A vsekakor smo zadovoljni s pozitivnimi recenzijami – prodaje pa smo vedno veseli.

Rockline: Ste zadovoljni s skladbami na The Sparrow?
MS: Zelo – mislim, da pokažejo napredek v mojem skladanju in v skladanju celotne zasedbe.
MSp: V glavnem da. Vsi umetniki želijo, da bi bile njihove stvaritve še boljše, ko so že končane.

Rockline: Če pomislite nazaj, bi na tem izdelku kaj spremenili?
MSp: Nikoli ne razmišljaj za nazaj, vedno naprej!
MS: Nima se smisla obremenjevati s storjenim, treba je začeti z naslednjim projektom.
JA: Vedno so stvari, ki bi jih spremenil, a ni časa da bi razmišljal za nazaj.
MS: Šel bi nazaj in prosil Jima naj vsaj enkrat zamenja spodnjice. To je bil strašen problem!

Rockline: Kako se odločite kako bo album zvenel? Se dogovorite vnaprej ali pustite, da se stvari odvijajo po svoje?
MS: Pustimo, da se glasba razvije sama – glasba pride od ne vem kod, mi pa jo le še oblikujemo.
MSp: Prej se pogovorimo, a na koncu se vedno vse odvije naravno.
JA: Na The Sparrow smo se o glavnih delih veliko pogovarjali, potem smo te dele razdelili na manjše, kjer je bila na vsakem neka posebna atmosfera, ki je odvisna od dogodkov v zgodbi. Včasih John (Maybry) reče, da mora biti kakšen del mračnejši, potem pa moramo ustvariti nekaj bolanega. Je podobno slikanju. Do konca ne veš natanko kako bo zvenelo.

Rockline: V katerih drugih glasbenih projektih sodelujejo člani Metaphor? Marc je v Hitmen…
JM: Z Gregom sva v zasedbi Mind Furniture in ravno smo izdali našo drugo zgoščenko Hoop of Flame. Gre za prog-pop, podoben Spock’s Beard, na albumu pa sta dve 25-minutni suiti. Na eni suiti je Bog na zatožni klopi, druga suita pa govori o Kierkegaardovih treh stopnjah zavesti. Glasba za možgane (in za noge)!
MS: Trenutno razmišljam o solo CD-ju in dosti stvari že imam napisanih. Smešno, da zveni podobno Metaphor.
MSp: Poleg Hitmen in Metaphor igram čez vikend dosti jamov s prijatelji. Trenutno, verjameš ali ne, sodelujem v skupini, ki igra fusion. Skušamo nekaj doseči, a trenutno vse teče zelo počasi. Igramo priredbe Mahavishnu Orchestra in King Crimson, poleg tega pa načrtujemo še nekaj klasičnega (električnega) jazza in nekaj originalnega materiala. Upam.

Rockline: In za konec, kaj mislite, da Metaphor čaka v prihodnosti?
JA: Trenutno nimamo še nič v načrtu, sicer sem pa vedno pripravljen za akcijo.
MSp: Upam, da še kakšen album. Potem pa še eden. Malcolm?
MS: Težko je reči. Trenutno skupina počiva. Ne vem kdaj se bomo spet začeli premikati v smeri novega albuma, a z gotovostjo lahko rečem, da bo od vseh članov na voljo nova glasba!

Galerija slik

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki