Kraj: Beogradski sajam / Beograd / Srbija
Datum koncerta: 13.03.2007
Število obiskovalcev: 12000
Cena karte: 3000 Din – 5000 Din
Iron Maiden. Koliko se zadnje čase na dolgo in široko govori in piše o njih. Očitno je svet res lačen velikega imena na metalskem prestolu, še posebej po klavrni (samo)zrušitvi Metallica-e s trona! K sreči je ime Iron Maiden tisto ime, ki si naziv vladarja nedvomno zasluži. Držijo se pravil, ki so jih naredila velike, kot pijanec plota. Angleška tradicija.
Naneslo je, da je eden izmed redkih Marčevskih koncertnih datumov v Evropi in letu 2007 skupine bil lociran v, za pravega ljubitelja glasbe Iron Maiden iz Slovenije, dosegljivem Beogradu. Vroči in nepredvidljivi Balkan je ravno zato vselej vabljiva točka izleta in tako že stojimo na carini kjer nas srbski carinik takoj prepozna: “Vi ste novinari?!?!” Očitno je bilo, da nam to piše na nosu. Ni se obotavljal pri svojem rutinskem službenem opravilu, pač pa prijazno vrnil dokumente ter nas pospremil s sila gostoljubnim stavkov, ki nam je dal posebna krila: “Eee, pa onda se lepo provedite!”
Že med postanki je vrelo na parkiriščih pred gostišči in na samih bencinskih črpalkah. Trume metalskih zanesenjakov so letele vkup, zganjale pravi praznični kraval in se radoživo predajale omamnim zvokom ter alkoholnim derivatom različnega izvora. Obetal se je pravi metalski praznik. Iron Maiden po 25 letih znova v Srbiji!
Tudi pred dvorano. Neverjetno! Strnjene kolone, ki jim ni bilo videti ne začetka ne konca, so bile podobne požrešni orjaški gosenici, ki bi požrla še lastno senco, če bi zmogla. Le kam se bodo stlačili vsi ti presrečni “reveži”?
In kot je vselej v navadi nepredvidljivega Balkana, tudi to pot ni šlo brez trenutkov pravega šoka, ki smo ga občutili vsi povabljeni fotografi tega dne v Beogradskom sajmu. Organizator je namreč postavil tako blizu varovalno ogrado od glavnega odra, da medsebojna razdalja ni merila niti 1,5 metra! Tako so nas vse navzoče fotografe povabljene, po uradnem obvestilu iz varnostnih razlogov, premestili na več kot 50m oddaljeno točko za fotografiranje, daleč, daleč stran od pozicije, ki bi omogočala optimalno delo fotografu/novinarju ter realizacijo rezultatov želene in zahtevane kvalitete. Ti šmentana reč.
Kako to, da tega niso predvideli, saj je znano, da vlečejo na koncertih Iron Maiden onemogle ven iz podivjanih prvih vrst ter jih polivajo z vodo! In to je postala že tradicija na koncertih Iron Maiden, ki traja odkar se je vrnil Dickinson nazaj v skupino leta 1999. Vstopili smo malo pred 20.00! Dvorana je bila nabita do poslednjega razpoložljivega mikrometra, zrak dodobra podihan, suh in vroč. Kako bodo ljudje zdržali to dolgo noč?
Točno ob 20.00 stopi na oder predskupina. Znova je tu Steve Harrisova poredna punčka in hčerka Lauren Harris, ki ni podedovala kdove kakšnih visokoletečih očkovih glasbenih vrlin. Postava njene skupine je ostala od decembra 2006 nespremenjena in četverec je ogreval občinstvo natanko pol ure. V “piko” natančno odtempiran razvoj dogodkov. Tretje razredni glam rock vsekakor ni sodil pred Iron Maiden, a zanimivo kaj pomeni, če nosiš priimek basista in šefa Iron Maiden. Zadošča, da te ljudje ubogajo in sledijo tvojim ukazom. Tako je tudi mala in na svetovnem rock glasbenem zemljevidu povsem nepomembna Lauren kot za šalo spravila na noge celo dvorano, da je ta pričela enotno prepevati ustaljene himne nogometnih stadionov.
Ura 21.00! Uvod, ki je v trenutku vzpostavil vzdušje vojne vihre, popolna zatemnitev, silhuete rušvin, barikad, bojišče posejano s trupli,… in že nas predrami Different World. Oder vzplamti, ljudje ponorijo, dvorano zajame peklenski plamen in šestorec udari z vso razpoložljivo artilerijo. Uvodni del so Iron Maiden namenili predstavitvi aktualnega studijskega albuma “A Matter Of Life And Death” (2006). Dodobra naoljen stroj je pričel mleti. Fani so izgubljali zdrav razum in dejansko, ko si pogledal iz balkona na katerem smo stali na drugem koncu in naprej navzdol ter proti odru, je delovala dvorana kot kotel v katerem je zavrela voda pri 100 stopinjah!
Dickinson je prvič ogovoril občinstvo po tretji skladbi, ko je v svojem hujskaškem slogu v trenutku pridobil glas ljudstva takoj na svojo stran. V pozdravu je izrazil zahvalo fenom, ki so prišli iz držav južne Evrope, med temi ni pozabil seveda omeniti Slovenije, štorast pa je Bruce izpadel, ko je označil Beograd za prestolnico države Srbije in Črne Gore. Dvorana mu je to odpustila, sicer pa resnici na ljubo. Tam se državi zamenja ime tako pogosto, kot drevesu olistanost, da povprečni Evropejec temu komaj sledi.
Sledila sta Wrathchild (“Killers”, 1981) in The Trooper (“Piece Of Mind”, 1983), kjer je Dickinson znova teatralno norel z angleško zastavo levo desno gore in dol. Mož je hiter in gibljiv kot prepotentni opičjak, obilno nabit z energijo, katere ne prenese nobena wolframova nitka. Leteči Bruce!
Sledi umiritev tempa z vrnitvijo na album “A Matter Of Life And Death”! Kako težki življenjski pogoji so vladali v dvorani tega večera priča dejanje Bruce Dickinsona, ki je med izvedbo skladbe The Reincarnation Of Benjamin Breeg, zapustil oder ter v zakulisju segel po kozarcu vode, si še prej skrbno ovil vrat z brisačo, da se ne ohladi, zatem pa vzel v roko stekleno podolgovato cev, s katero se je nadihal svežega zraka in napolnil telo s kisikom. Očitno gre za rutinsko uigrano varianto, ki bazira na preteklih pevčevih izkustvih, iz preteklih koncertnih turnej. “Ovo je pravi pakao!” ni bila zaman opazka enega izmed prisotnih oboževalcev. In že smo na polovici koncerta.
Tu je “število zveri”! Komad, ki je znova dvignil publiko na noge. Vzdušje je raslo še naprej ob Fear Of The Dark, vrhunec pa je bil ujet v Run To The Hills, kjer je dvorana enotno eksplodirala preko vseh empiričnih razsežnosti in si videl pod seboj le razburkano morje teles… V zrak so frčale glave, roke, noge,… kot bi hudič z ogromno zajemalko “brožil” po vreli juhi, tako so se vrtela in razmetavala telesa ubogih oboževalcev! Bilo je kot na bojišču! Narod je prepeval verze kot v transu, Dickinson je podžigal občinstvo z ustaljenim: “Scream for me Belgrade!!!!”, in skladba Iron Maiden je napovedala zaključek regularnega dela. Vrhunec je bil seveda znova Eddie. To pot je nad bobni zrasel tank. Loputa se odpre, iz njega pogledajo zlobni očki, zlobne pošasti, ki zrejo skozi daljnogled in opazujejo ali so vsi izstrelki zadeli žrtveno tarčo. Iz tankovske cevi se je namreč kadilo!
V dodatku so odžagali fantje v ustaljeni maniri še Two Minutes To Midnight (“Powerslave”, 1984), The Evil That Man Do (“Seventh Son Of A Seventh Son”, 1988) in zaključili koncert z skladbo ki jo verjetno najbolje odigrajo med vsemi: Hallowed Be Thy Name (“Number Of The Beast”, 1982). To je bil konec.
Koncert dolg vsega uro in pol. Ljudje okradeni minut. Sramota. Poleg tega slab zvok v dvorani, ki si ga Iron Maiden po vseh teh letih ne smejo privoščiti niti v sanjah. Ljudje okradeni dostojnega zvoka! Žalostno je dejstvo, da z leti enostavno pozabljajo na oboževalce. Vse bolj dražijo svojo ponudbo, ponujajo pa vse manj. Torej set lista je bila absolutno prekratka, da ne govorim oguljena in predvidljiva. Kaj vam krnijo možgani Iron Maiden? Ste pozabili igrati svoj bogat repertoar? Kje je plošča “Somewhere in Time”? Kje je še kakšna druga skladba iz “Powerslave” razen obledele Two Minutes To Midnight?
Gola rutina. Prišli, dali svoj minumum, vzeli denar in “čao drugovi”! Racionalno. Dokler se folku meša, je vse okej. In resnično, folku se meša na koncertu Iron Maiden. In Iron Maiden so korporacijska pošast, ki še kar raste in raste. Iron Maiden torej niso pregoreli, so pa zažgali Beograjski sajam, kot pravi imenitni angleški gospodje, ki so ponesreči izgubili šibico med prižiganjem cigaretne smotke. Torej brez slehernih naprezanj ali atoma prebitka energije. Le z esenco. Esenco, ki je velika in po vseh letih častitljiva, ne pa tudi večna! Naj se vrne vsaj kanček spontanosti in duhovitosti osemdesetih, ko bodo junija obiskali bežigrajski stadion, kar pa je zahtevati od “metalskih mogotcev” blaznost, ali milo rečeno utopija.
Setlista
1. Different World
2. These Colours Don’t Run
3. Brighter Than A Thousand Suns
4. Wrathchild
5. The Trooper
6. The Reincarnation Of Benjamin Breeg
7. For The Greater Good Of God
8. The Number Of The Beast
9. Fear Of The Dark
10. Run The Hills
11. Iron Maiden
—dodatek—
12. Two Minutes To Midnight
13. The Evil That Man Do
14. Hallowed Be Thy Name
