Iron Savior : Megatropolis 2.0

0 25

Založba: AFM Records
Datum izida: 26.04.2015
Dolžina albuma: 54.01 min
Produkcija: Piet Sielck
Zvrst: Heavy Metal / Power Metal


Čudna so pota gospodova, ali pač? Produciraš lastni studijski album za katerega po nekaj letih ugotoviš, da s produkcijo nikakor ne moreš biti zadovoljen. Leta 2007 so nemški power metalci Iron Savior doma iz Hamburga, posneli in izdali svoj šesti studijski album »Megatropolis«. Skupina, ki so ji mnogi leta 2001 pripisovali nagel zaton po odhodu Kaia Hansena (Gamma Ray, ex-Helloween) po albumu »Dark Assault«, je že naslednjega leta zaprla usta vsem nejevernim Tomažem in izdala izvrstni Condition Red, dve leti za njim pa le tega kakovostno nadgradila z albumom »Battering Ram« (2004). Oba albuma sta potrdila da je ustanovitelj skupine Piet Sielck pravzaprav njen osnovni pogonski in kreativni motor. Tvorec izjemnih kitarskih fraz in mož izrednega občutka za združevanje metalske agresije, mračnosti in visoke muzikaličnosti, v telo fascinantnega sobivanja teh gradnikov!

Postajalo je jasno, da se skupina artistično dviguje in da Sielck brez slehernih težav shaja sam, brez Hansena torej. Leta 2007 smo tako s strani Iron Savior prejeli album, ki bi lahko obveljal za njen kreativni zenit, če njegova produckija ne bi nekoliko šepala in če? Ga Sielck ne bi v letošnjem letu »popravil«. »Megatropolis« torej. V času, ko je album izšel, nihče izmed laične javnosti, vključno z glasbenimi kritiki ni posvečal tolikšne pozornosti sami produkciji albuma. Seveda pa je z leti na zvok albuma postal zelo občutljiv njegov stvarnik Piet Sielck. Osebno.

Dejansko. Ko poslušal izvirno verzijo albuma »Megatropolis« kajhitro ugotoviš, da bas linij pravzaprav na njem ni zaznati, bobni pa zvenijo, kot bi tolkel z nohti prstov po prazni škatlici za vžigalice. To je v nebo vpijoča opazka, ki jo lahko ugotovi z malo napora tudi »gluhonemi« poslušalec. Ker pa je Sielck perfekcionist, se je lotil »loščenja« nove verzije albuma z več plati. Bend je v aktualni postavi posnel celoten album znova. Od glave do pete. Vokale, spremljevalne vokale, kitare, bas kitare, bobne. Vse. Zvok je tako zbližan na ped zvenu aktualnih dveh studijskih albumov skupine. To sta »The Landing« (2011) in še posebej »The Rise of the Hero« (2014). Nabrito in povampirjeno živo deluje »Megatropolis  2.0«. Maksimalno kontrastirano. Na eni strani nosi, kot britev oster in živahen riffovski kitarski zid in na drugi (končno) izredna kuliso visoko aktivnega dialoga podivjanega stampeda dvojne bas boben stopalke  in linij bas kitare. V vse to je vpet vokal Pieta Sielcka, ki deluje v primerjavi z izvirnikom še bolj odločno, samozavestno, podoživeto, strastno in osredotočeno. Skratka zrelostno nadgrajeno. Sielck se je razvil skozi leta v izjemnega metal pevca. Poseduje izredno prodornost, njegov vokal barva skladbe tudi mračno. Je idealen pevec za žanr, ki mu pripadajo Iron Savior. Obenem je svoj vokal na novi verziji albuma oplemenitil tudi z na novo nasnetimi vokalnimi harmonijami, ki delujejo znatno bolj dinamično in ulito v aranžmajih, glede na izvirnik. Še več. Sielck je šel še enkrat zelo previdno skozi izvirnik glede redosledja skladb. Preprosto. Želel je namreč, da bi album naposled razvil optimalno učinkovanje ob poslušanju. Redosledje skladb je zato, glede na izvirnik, prevetril in namerno premešal. Album se tako odpre z režeče našpičenim The Omega Man, medtem, ko je Running Riot s katero se odpira izvirnik albuma, šele peta na seznamu. Naslovna skladba je recimo že druga po vrsti medtem, ko je bila na izvirniku četrta, itn…

Iron Savior so skupina, ki jo radi primerjamo z Gamma Ray, kar je povsem umestno. Navkljub temu so Gammar Ray ohranili v svojem izrazu noto lucidnosti, ki jo je Hansen h Gamma Ray prenesel iz časov svojega bivanja pri Helloween. Iron Savior te note nimajo. Načeloma so njihove skladbe prežete z veliko dramatičnostjo, celo z občutkom pogube in črnine. Raje jih razvijejo iz mola, kot dura. Prav tako so skladbe vse po vrsti načeloma zelo hitre. Balad Iron Savior skorajda ne poznajo. »Megatropolis« je album kjer najdemo tri skladbe, ki se razvijajo v recimo temu »četrti avtomobilski prestavi« (če se že preostale karikirano –  v najvišji, to je v peti). Te tri so Cybernetic Queen, Still I Believe in A Tale From Down Below. Album »Megatropolis« je točka  Iron Savior ustvarjanja, kjer je Sielcku uspelo zložiti skupaj niz skladb naveze kitica –refren izrednega učinkovanja (iztržka). Z izredno gradacijo vzdušij, ki dosegajo krešendo v refrenskih napevih in ki postrežejo z izredno kulminacijo metalske udarnosti in ultra spevne muzikaličnosti. Prav na omenjenih treh »počasnejših« skladbah je ta nota muzikaličnosti toliko bolj intenzivirana.  

Težko se je odločiti za favorite albuma, saj stojijo skladbe v kakovostnem smislu druga ob drugi. Aranžersko komponističnih klecljajev album ne pozna, je pa Sielcku uspelo to kar je želel. S tem, ko je premešal redosledje skladb glede na izvirnik iz leta 2007, je dosegel znatno večje atmosferično učinkovanje albuma in z intenziviranjem dinamičnega razvoja dogodkov posledično nadgradil njegovo razpoloženjsko grabežljivost. Tako v muzikaličnem smislu, kot tudi v iztržku metalske rušilnosti, ki je na prenovljeni verziji izredna!

Če bi bil tak »Megatropolis«, kot so ga Iron Savior posneli znova v letu 2015 ustvarjen že leta 2007, bi prejel takrat brezmadežnih pet zvezdic od petih možnih. Tako pa mu jih lahko damo sedaj, saj si to resnično zasluži. Gre za album brez slabega trenutka, ki grabi na vrhunsko očarljivem nivoju velikega powermetalskega zanosa, kot ga prenaša vizionarstvo kreativnosti Pieta Sielcka, na glasbeni dosje skupine.

Upajmo, da bo skupina našla toliko finančne podpore, da se odpravi vsaj na krajšo turnejo po Evropi, na kateri bo »osveženi« in »pomlajeni« album »Megatropolis« izvajala v celoti. Od glave do pete. Z obema dodatnima skladbama, ki sta izšli leta 2007 le na japonski verziji, sedaj pa sta vpeti v novo podobo albuma na način, da je mogoče skladbo Hammerdown zaznati, kot dejanski del albuma »Megatropolis 2.0«. Skratka. »Megatropolis 2.0« je eden artistično in izrazno najmočnejših trenutkov v karieri skupine. Verjetno bo tako tudi ostalo, kot bodo Iron Savior ostali na sceni še naprej krivično spregledana in podcenjena skupina.

avtor: Aleš Podbrežnik
ocena: 10 / 10


Seznam skladb:
1. The Omega Man 2.0
2. Megatropolis 2.0
3. Flesh 2.0
4. Cybernatic Queen 2.0
5. Running Riot 2.0
6. A Tale From Down Below 2.0
7. Cyber Hero 2.0
8. Still I Believe 2.0
9. Hammerdown 2.0
10. Farewell And Goodbye 2.0
11. Iron Watcher 2.0

Zasedba:
Piet Sielck – vokal, kitara
Joachim “Piesel” Küstner – kitara, spremljevalni vokal
Jan-Sören Eckert – bas kitara, spremljevalni vokal
Thomas Nack – bobni 

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki
X