Kraj: Muenchen (Nemčija), Tollwood Festival
Datum koncerta: 20.06.2005
Število obiskovalcev: 0
Cena karte: 35,50 €
Bilo je vse pod kontrolo, dokler nisem prestopil praga šotora na licu mesta vsakoletnega Tollwoodskega dotičnega dogajanja, kjer sem se v neznosno soparnem kotlu ogromnega šotora, sredi olimpijskega parka skoraj razkuhal brez vseh meja kot špaget po desetih minutah cmarjenja v vreli vodi.
To je bil tudi razlog, da so legende in ultimativni utemeljitelji perfekcije “folk prog rocka” veliki Jethro Tull pričeli koncert malo pred osmo. Nekako 19:50 sem nameril kazalce. Zvok med koncetom je bil vseskozi fenomenalen od prvega takta do konca (21:50). Ian Anderson je morda malo manj živahno izvajal svoj znani vražje divji ples z značilnim trubadursko baletnim prestopanjem nog, ki smo ga vajeni in se za spremembo kanček pogosteje zatekal k nagibaju 1,5l plastenk vode. Po otvoritvi z nepozabnimi klasikami še iz konca šestdsetih My Sunday Feling in For A Thousand Mothers, predstavi Ian obe pesmi kot nekaj zelo, zelo starega od Jethro Tull: “Še iz časov, ko smo bili mali blues band!”, potem pa s polnim entuzijazmom napove, da bodo sedaj prešli na izvedbo nove pesmi. Seveda v njegovem značilnem sarkastičnem duhu zaključi: “Iz leta 1976!” Pesem Jack-In-The-Green je odlično dela! Ustvarila je fenomenalen preklop na angleško folklorno obarvano vzdušje! Vzeta z moje “naj naj ever” Jethro Tull plošče “Songs Form The Wood” (1975), na kateri so Tull pripeljali perfekcijo združevanja klasičnih “seventies” prvin rock-a s keltskimi folk elementi v idealno simbiozo, ki je tudi v tem še danes neizpodbitni steber in zgled popolnega ideala (tej enakovredo sledi Tull plošča “Heavy Horses”, 1977). Narod je vseskozi gromko aplavdiral in pospremil vsak zaključek s huronskimi vzkliki. Prvič pa so resneje poskočili ob izvedbi odlične Thick As A Brick (seveda omejene na cca 7 minut), ko so Nemci skupino pospremili celo s petjem zaključnih verzov. Ljudje v dovrani, so bili tudi nadvse glasni ob izvedbi Bourée (orig. J.S. Bach). Cela dvorana je bila skrajno našponana in skakala kot eno zlasti ob klasikah Aqualung in Lokomotive Breath. Prisotni v avditoriju, so bili v veliki večini letniki rojstva blizu Ianu Andersonu in Martinu Barre-ju.
Jethro Tull nudijo izjemno dozo melodije, izredno godijo oziroma kar sapo jemljejo prepleti unikatnih solaž klaviatur, kitarskih solaž in seveda nepogrešljivi Ianovi flavtistični odklopi. Uigranost je izjemna in Ian poje standardno “Tullovsko”. Seveda je Ian absoultno osrednja figura na odru. Pravi vražček s flavto! Neverjetno je koliko stvari lahko Ian na odru počne naenkrat skupaj. V rokah menja kitaro, flavto in ustno haromiko (npr. v A New Day Yesterday) brezhibno, kot spretni žongler. Ostala dva multiinštrumentalista Barre in Giddings sta družno poprijela za blok flavti na enem od vruhncev koncerta, v izvedbi Mother Goose. Nasploh so s set listo presenetili, saj so skoraj celo ploščo – rockovsko klasiko imenovano “Aqualung” (1971), ki jo ima doma vsak pravi ljubitelj glasbe, odigrali v živo. Spustili so iz set liste Cross Eyed Mary, verjetno zaradi neznosne vročine v šotorskem peklu, tako da smo bili prikrajšani za en komad. Seveda so ljudje veselo podihali večino kisika, saj nas je skupaj naneslo v šotoru kakih 7000 meketajočih. Na srečo, pa so se vsi ubogljivo vzdržali kajenja, kar je gotovo rešilo koncert pred definitvnim klimatskim kolapsom. Komadi, kjer je bila magija najbolj intenziva in sodelovanje s publiko najbolj čvrsto, so seveda bili Thick As A Brick, Aqualung in seveda v dodatku nesmrtni težje riffovsko pulzivna Locomotive Breath. Po menjanju vzdušij je zažigal A New Day Yesterday, kjer je bilo najbolj impozantno nenehno prelivanje intenzivnejših rockerskih prijemov s prefinjeno sofisticiranostjo Iana v verzih. Po klasični rockovski udarnosti, pa sta v polno zažigala “novejši” Farm On The Freeway in lepotica Budapest (obe s “Crest Of A Knave”, 1987), slednja z izjemnim izhodnim inštrumentalnim delom. Po bravuroznem prelivanju kelt in rock elementov, pa absolutno ne smem pozabiti na Weathercock. Vse genialno posodobljene in interpretativno izpiljene do maksimuma. Vse od glave do repa. Okrancljani izhodi, vhodi, dodatni prehodni okraski, umetelno razpotegnjene prenovljene solaže. Up To Me pa Jethro Tul, kot je povedal Ian, “v živo” do te turneje v 34 letih od njenega nastanka sploh nikdar še igrali niso.
Jethro Tull delujejo na odru neverjetno sveže, izjemno uigrano, brez kiksa v interpretaciji, skratka bend raste in raste, kot staro vino zori, nenehno se izpopolnjujejo in izboljšujejo. Komadi so skozi evolucijo skupine dosegli nove dimenzije. Vsi po vrsti so še bolj dovršeni tako, da so solistično podaljšani, okrašeni z dodatnimi zvočnimi paletami, ki dajejo imenitno polnost zvoku “moderih” Jethro Tull. Vse pesmi so torej zrasle skladno s tem kar Jethro Tull danes so. Po tem lahko zaključim le nekaj. Jethro Tull naj čimprej izdajo nov koncertni album. Od vse doživete perfekcije in občuteni svojevrstni magiji, ki jo znajo razviti le eni in edini v tem segmentu sveta glasbe Jethro Tull, človeka enostavno kar trga in meče pod odrom, da o strašni kurji polti, ki jo res ni bilo noben problem občutiti med koncertom, sploh ne govorim. Jethro Tull zadevajo polno, zažigajo in nudijo kot živi akt pravzaprav maksimum, ki ga zahteva poslušalec od skupine na odru. Perfekten zvok, brezhibno izvedbo, izredno mero nenehno igrivo razposajene in vrtoglave kompleksnosti melodiciranja odlične poslušljivosti ter prepričljivo globoko visoko vibrantno vzdušje, ki te odnese v njihov veselo naravnani pozitivistični svet (čeprav ponujajo hkrati ogromno značilne keltske melanholije v motivih).
Ian je seveda popestril koncert s svojim genialnim smislom za črni humor. Napoved pesmi Boris Dancing (komada iz Ianove solo plošče “Secret Language Of Birds”, 1999) je bila tako nekaj posebnega in je šla približno takole. “Pesem je posvečena vselej odločno zibajočemu se g.Borisu Jelcinu, ki je bil konstantno pod takšnim vplivom alkoholnih derivatov, da ni našel gumba, oziroma ga njegovo posledično majanje nikdar ni privedlo niti v pravo bližino le-tega, da bi lahko z njim sprožil atomske rakete. Vendar pa g.Putin na žalost ni alkoholik in natanko ve kje se nahaja tisti gumb, a upajmo da ima kljub temu g.Putin tri leve noge in da ga vsaj tako zanaša kot je Borisa.”
Vročina nas je sicer vztrajno malo po malo uničevala in vendar ob velikih Jethro Tull “v živo” res ni bili razloga za nobeno stokanje. Jethro Tull ostajajo tako nepozabna odrska atrakcija tudi v novem tisočletju! Po enormni meri sočnih šal, ki jih nenehno okusno s polnim plinom stresajo na odru, pa so tudi danes ena najbolj simpatičnih odrskih skupin.
Setlista
1.AquaIntro
2.My Sunday Feeling
3.For A Thousand Mothers
4.Jack-In-The-Green
5.Beggar’s Farm
6.Boris Dancing
7.Bourée (standardna verzija v 4/4 taktu)
8.Thick As A Brick
10.Up To Me
11.Weathercock
12.Cheap Day Return
13.Mother Goose
14.Murphy’s Paw
15.Farm On The Freeway
16.Hymn 43
17.A New Day Yesterday
18.Budapest
19.Aqualung
dodatek:
20.Wind-Up (skrajšana verzija)
21.Locomotive Breath
22.Protect And Survive (inst.)
23.Cheerio
