Joel Hoekstra’s 13: Running Games

0 62

Založba: Frontiers Music Srl.
Datum izida: 12. 2. 2021
Produkcija: Joel Hoekstra
Dolžina albuma: 52.53 min
Zvrst: Hard Rock
Ocena: 9.0/10


Joel Hoekstra se vrača s svojim projektom »trinajst«. Novi albumom »Running Games«. Glasbe je preko 50 minut in mož je v relativno kratkem času spravil k življenju enajst novih točk, ki so gotovo različne starosti nastanka. Vsekakor so se obligacije do Whitesnake ustavile zavoljo »vsiljenega mirovanja človeških aktivnosti« na planetu, kar vključuje tudi koncertne turneje. Joel izkorišča tovrstni »celibat« človeštva, za snemanje svoje avtorske glasbe. S pridom.

Za novi album je zbral vrhunsko ekipo. To pot dejansko po vzoru prave hard rock zasedbe. To pot je Hoekstra podelil vokalno vlogo le enemu pevcu. Izbira skoraj ne bi mogla biti boljša, ni pa nova. Sliši namreč na ime Russell Allen. Tisti Russell Allen iz obdobja, ko še ni uporabljal izrazito raskavega vokalnega pristopa, kot ga beležijo post »Five: The New Mythology Suite« (2000) albumi s strani njegove matične zasedbe Symphony X. Torej čisti vokalni pristop, skozi katerega z intenziteto zasijejo pevčeve vokalne vrline, kot tudi njegova večna navdahnjenost nad likom in delom Ronnie James Dia, mestoma pa tudi nad Joelovim aktualnim delodajalcem Davidom Coverdaleom. Na prejšnjem albumu »Dying To Live«, ki je izšel pred dobrimi petimi leti, sta vodilne vokale odpela dva pevca. Allen in Jeff Scott Soto (solo, W.E.T., Talisman, Axel Rudi Pell,…).

Allen pa poleg Joela Hoekstre ni edina zvezda tega albuma. Joel Hoekstra je ob sebi zbral vrhunsko ekipo, saj sodelujejo na albumu še Black Country Communion klaviaturist Derek Sherinian, povsod zaželeni basist čarobnega dotika Tony Franklin in legendarni Black Sabbath bobnar Vinny Appice. Vodilne vokale albuma je s svojo spremljavo pobarval Jeff Scott Soto. Pred nami je »topovski« hard rock album, razkošno okrancljan s prodorno muzikalnostjo in vrhunsko eksekucijo. Edina diskutabilna reč je seveda minutaža albuma. Je pa težko napovedati kdaj bo nek album tudi dejansko tvoj zadnji album. Hoekstra se je odločil, da z materialom torej ne bo skoparil. Podarjeno priložnost, da izda novi album, je torej izkoristi v polnem odmerku.

Je idejno več kot zadovoljivo razgiban. Nahajamo se namreč znotraj predvidljivega kalupa komponiranja v hard rock glasbi. Kompozicije so briljantno detajlirane. Vhodi v refrene, prehodi nazaj v kitice, z izdelanimi uvodnimi in izhodnimi deli. Bliskajoči nabor karakterno prodornih in pečatnih fraz je na tem albumu dobil svoje državljanstvo. Vse to krona eksplozivni in strastni vokal Russella Allena, ki sije z vso intenziteto vrhunske vokalne forme. Tak album bi bil spisan tudi na kožo vokalistu tipa Joe Lynn Turner ali zgoraj omenjenemu Jeffu Scotu Sotu. Čas se na takšnem albumu, kot je »Running Games« dejansko ustavi, oziroma te odstreli v neko paralelno skušnjavo brezbrižnih osemdesetih let.

Hoekstra stavi vse na pomp teatralnost in razvoj visoke muzikalnosti. Vrhunci vseh točk so grabežljivi refrenski napevi, briljante odklone razpoloženjskih stanj pa lovijo zlasti mid-eight pasaže v katerih Hoekstra odgovori zakaj je danes kitarist pri Whitesnake – Coverdale je vselej »novačil« najboljše. Ponotranjen občutek za razvoj kompaktno vžigajoče kompozicije, je negoval in nagrajeval zlasti skozi leta kaljenja v Night Ranger in to vešče izpopolnjuje danes z Whitesnake. Kar nekaj je trenutkov, ki so hiper-muzikalni, kar odstreli poslušalca na vibracijo, postmilenijskih izdelkov Night Ranger (ti prav tako snemajo novi album), pri čemer niso več daleč stran niti Foreigner in Journey. A pozor. »Running Games« ne pozna AOR sladila. Samo nekaj možnih nastavkov, kam bi se lahko kompozicije v drugem glasbenem okolju »zapeljale«. Spet je tu nekaj trenutkov, kjer ne manjka asociacij, ki te odstrelijo proti Deep Purple in Whitesnake. Sheriniana je Hoekstra odlično izkoristil in solistične akrobacije na klaviaturah in v navezi s kitarskim rallyjem, dostavljajo briljantno začimbo nekaterim točkam.

»Running Games«, ki deluje kot album skupine in ne posameznika, je briljanta mešanica vplivov hard rocka sedemdesetih in osemdesetih z vpeto estetiko izrazitih sunkov mišičevja modernih produkcijskih prijemov. S takšnim talentom, izkušnjami in kilometrino, ter v družbi izvenserijskih glasbenikov, gre težko kaj narobe. Joel Hoekstra potrjuje z njim izredno prekaljenost. Tokrat je treba glasbenika obravnavati v prvi vrsti kot komponista in šele potem, kot vrhunskega kitarskega virtuoza. Predstava izbrane ekipe je granitna in na vsakem koraku navdušujoča. »Running Games« je kot celota izredno prepričljiv izdelek in že v začetku letošnjega leta tihi kandidat za enega najboljših hard rock albumov.

Avtor: Aleš Podbrežnik

Seznam skladb:
1. Finish Line
2. I’m Gonna Lose It
3. Hard To Say Goodbye
4. How Do You
5. Heart Attack
6. Fantasy
7. Lonely Days
8. Reach The Sky
9. Cried Enough For You
10. Take What’s Mine
11. Running Games
12. Lay Down Your Love*

* … dodatna skladba (le digitalni format albuma)

Zasedba:
Joel Hoekstra (Whitesnake/Trans-Siberian Orchestra) – kitara
Russell Allen (Symphony X, Adrenaline Mob) – vokal, spremljevalni vokal
Vinny Appice (ex-Black Sabbath, DIO) – bobni
Tony Franklin (ex-The Firm, Blue Murder) – bas kitara
Derek Sherinian (Sons Of Apollo, Dream Theater, Black Country Communion) – klaviature
Jeff Scott Soto (Sons Of Appollo, Trans-Siberian Orchestra) – spremljevalni vokal

Gostujoči glasbeniki:
Lenny Castro (TOTO) – tolkala
Chloe Lowery (Trans-Siberian Orchestra) – spremljevalni vokal
Dave Eggar (Evanescence, Coldplay) – čelo
Katie Kresek (Adele, Five For Fighting) – violina, viola


Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki