Jorn: Over The Horizon Radar

0 79

Založba: Frontiers Music Srl.
Datum izida: 17. 6. 2022
Produkcija: Jorn Lande
Dolžina albuma: 58.27 min
Zvrst: Hard Rock / Heavy Rock
Ocena: 7.5/10


Jorn Lande, eden najbolj čislanih vokalistov svoje generacije, lahko rečemo kar najboljših glasov hard rocka, se vrača na sceno z novim studijskim albumom. Brez priredb. Jorn je sicer zelo priden glasbenik. Redno izdaja albume. V slogu posvetil, kot sta dve ‘Dio kompilaciji’, ali dve zbirki polni priredb znanih zimzelenov rocka in metala, vsekakor pa prednjačijo v karieri seveda studijski albumi. »Over The Horizon Radar« prihaja pet let po predhodniku »Life On The Death Road«, ki je bil posnet z drugo ekipo  – treh petin Primal Fear glasbenikov. Ker pa Beyrodt in Sinner sodelujeta tudi v Voodoo Circle, ne preseneča da je deloval na trenutke dokaj Whitesnakeovsko in mehkeje, glede na trdoto prejšnjih Jorn albumov.

No, z Jornom je tokrat, ob siceršnjih studijskih statistih založbe Frontiers Music Srl. (mdr. Alessandro Del Vecchio), znova tudi njegov pajdaš preteklih dni in odlični kitarist Tore Moren. Zato se stara kemija med tema dvema glasbenikoma torej vrača znova na novi album. V petih letih se je zabeležilo mnogo novih idej, s katerimi pa Jorn z ekipo ne preseneča. To niti ni šlo pričakovati. Z novim albumom ostaja Jorn pisan na kožo ljubiteljem njegovega vokala, pa tudi komponiranja. Bolščav heavy in hard rock, z dominantnim vokalom, ki s široko karizmo in ekspresivno avtoriteto hipoma prevzema. Lande ohranja izredno vokalno moč in prodornost. Tudi po več kot dvajsetih letih odkar je izšel njegov prvenec razvija .

No, samostojna studijska dela ostajajo v senci albumov, ki jih je posnel z Ark, Beyond Twilight, kot tudi Masterplan in Allen/Lande, četudi dostavljajo visoko kakovost. Tudi “Over The Horizon Radar” zapade na trenutke v monotonost, največ medvedje usluge pa si ustvari vokalist z momenti albuma, kjer podredi petje očitnemu ‘Dio like’ slogu, kot je to v My Rock And Roll, ki se dejansko ne premakne nikamor. Nikamor zato, ker gre za komad, ki smo ga od Jorna slišali prevečkrat in od tega ga ne ‘odlepijo’ niti rafali strupenih kitarskih ‘arpeggijev’. Delo kitare je sicer fenomenalno in vseskozi izjemno privlačno. Sicer pa so pričakovanja vselej visoka, ko je govora o Jorn albumih. Odlična otvoritvena skladba in potem nihanje s povprečnima Dead London ter za njim omenjeno My Rock And Roll. Tudi daljša Believer tik pred koncem albuma ne prinaša posebnega potresnega sunka, medtem ko deluje Winds Of Home tri minutno časovno mašilo albuma. Najmočnejši del albuma je njegova sredina. Album najprej dviguje solidna One Man War, predvsem pa se novi izdelek vzpne ob  izrazito mračni predstavi znotraj popadljivo pogubne Black Phoenix. Tej sledi kontrastno, muzikalno intenzivirana Special Edition, posebej pa je Jorn s tovarišijo prepričljiv v atmosferični in spevni, a mračni Ode To The Black Nightshade. Izmed daljših točk izstopa In The Dirt, s prodornim in hipno podkožnim, klasično zapeljanim rifom ter močno muzikalno formo komponiranja. Skladba je eden vrhuncev novega albuma. Na samem repu novega izdelka funkcionira več kot posrečeno tudi sklepna Faith Bloody Faith. Gre za albumsko verzijo, ki se razlikuje od verzije izdane za ločeni single. V muzikalnem oziru velja za najbolj grabežljivo točko albuma. Z njo se novi izdelek sklene na visoki atmosferični ravni in v siju (zaželene) visoke dinamike.  

Kakorkoli obračamo je tudi »Over The Horizon Radar« v vsem kakovosten izdelek, ki ga pesti občasno pomanjkanje koherence, saj niha v materialu kar pa ni presenečenje, ko postavimo na tehtnico pretekle studijske albume, izdane zlasti po »The Duke« (2006). Od povprečnega, solidnega do zelo dobrega. Predvsem je glede na slog, ki ga goji ta sicer neverjetno talentirani in unikatni norveški vokalist s svojo tovarišijo, odveč vztrajati v pisanju dolgih kompozicij. Komadi dolgi med tri in pol ter štiri in pol minut ( z največ enim ali dvema daljšima epoma), bi glede na glasbeno recepturo povsem zadovoljili. Produkcija je kot vselej odlična. Album nagovarja živo in organsko, zvočna slika je polno izkoriščena, Jorn pa s svojo predstavo znova nikakor ne razočara. Ostaja pa tisti občutek zadržanosti do novega izdelka, saj se na njem skrivajo artistične rezerve. Je pa nekaj. Jorn je Jorn. En in edini. Znova je izlil dušo v svoji vokalni predstavi. In ta je znova večja od galaksije.

Avtor: Aleš Podbrežnik

Seznam skladb:
1. Over The Horizon Radar (5:23)
2. Dead London (7:05)
3. My Rock And Roll (7:31)
4. One Man War (5:58)
5. Black Phoenix (4:32)
6. Special Edition (3:36)
7. Ode To The Black Nightshade (4:57)
8. Winds Of Home (3:01)
9. In The Dirt (6:18)
10. Believer (6:01)
11. Faith Bloody Faith (4:00)

Zasedba:
Jorn Lande – vokal
Adrian SB – kitara
Tore Moren – kitara
Alessandro Del Vecchio – klaviature
Nik Mazzucconi – bas kitara
Francesco Jovino – bobni


https://youtu.be/1H30rrZUE08
Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki