Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: Climax
Založba: Samozaložba
Izid: year
Trajanje: 40:50
Ocena: 3/5
»Kalejdoskop« je ambiciozni prvenec ajdovskega art pop rock kvinteta Climax. Gre za dobro podkovane glasbenike, ki odlično instrumentirajo. Delujejo večplastno v sprejemanju in razumevanju glasbene informacije, zato ponuja njihov prvenec mično razgiban nabor skladb, v katerih skupina spretno slalomira skozi okušanja večih žanrov.
Album nosi zelo lepo, dinamično in živahno produkcijo z instrumenti razporejenimi v lepo učinkujočem ravnovesju. V zvoku mestoma nekoliko škatlasto »bolšči« občasno iz zvočne slike »snare« boben, a to je minorna opazka.
In tu je za Climax osnovni izziv. Karierni. Urezati špuro, s katero tlakuješ svojo avtorsko samoniklost in glasbeni karakter, ki ti daje v prostoru prepoznavnost – le ta pa naj bi pridobivala na svojo stran praviloma trume ljubiteljev glasbe. Govorim praviloma. Niso nujno trume. Zadošča že »zvestoba do groba« peščice le teh.
Climax imajo nedvomno potencial. Del skladb je odpet v angleških verzih, manjši del v slovenskih. Angleške skladbe poudarjajo rokcerski akcent v skladbah, pravzaprav ga učinkoviteje izvabljajo iz aranžmajev, slovenske skladbe pa delujejo mnogo bolj prepričljivo v plasmaju emocij. Zasedba se preizkusi celo v SKA vodah (Sunshine Cocktail) žal ujeti v past generičnosti, mogo bolj pa je prepričljiva med angleškimi skladbami »v havajski vetrič« ovita, lahkotna in zamišljena Oneway Ticket to the Moon.
Aranžmaji so smelo zloženi in skladbe stoje v tem oziru povsem kredibilno. V instrumentalnem oziru teče vse zelo lepo skozi album. Problem se pojavi v naravi rabe angleškega jezika. Prva stvar je nerodno naglaševanje, druga nerodno položene besede v verzih, kar ne generira optimalnega plasmaja melodije skozi petje, kot tudi ne pravega dometa emocij. Obenem se vokal ujame v past enodimenzionalne interpretacije, kjer vlada občutek da posveča več pozornosti pravilnemu petju angleškega jezika, kot plasmaju čustev. Ne v eni, ne v drugi karakteristiki ni prepričljiv. V angleščini reč nikakor torej ne steče. Tipičen primer skladbe, ki bi jo morali Climax preizkusiti v slovenščini je ambiciozno zastavljena sporočilno globoko izpovedna Smoke And Mirrors. Vodilne melodije dostavljajo zagotovo posebno pesem albuma, jasno pa je da bi skladba še bolje vžgala v poeziji spisani v slovenskem jeziku. Zakaj? Odgovor leži v naslednjem odstavku.
Pravo nasprotje je raba Slovenskega jezika. Tu bi morali Climax graditi. Šele tu pokaže vokal svoje prave odlike. Poezija v verzih je precej bolje obtežena z otipljivostjo štorije. V tej točki sodi glasba skupine Climax naravnost na rotacijo slovenskih radijskih frekvenc. Vokal se obnaša v barvah slovenskega jezika povsem drugače. Razgibano, dinamično, seva iskreno paleto emocij. In glasbena kulisa, ki obdaja vokal, tako zasije v polni luči! Celo več. Vokal se giblje v mnogoterih barvnih niansah interpetacije, ko deluje skozi rabo slovenskega jezika.
Težko mi je pri srcu, ko zapisujem nekatere opazke, kajti čuti se, da je skupina pristopala z veliko detajliranja h končnemu izdelku, z veliko avtorske izvedbene in skladateljske ljubezni ter pozornosti. Dialog kitar in klaviatur je odličen, bas kitara generira polno dozo melodičnega suvanja v čvrsto opornico bobnom, lahko bi bila še nemara kanček bolje izpostavljena v zvoku. Climax znajo. Četudi so naivno začetniško »pihnili mimo« z rabo angleščine, se čuti da imajo velik talent in velik potencial.
Skladbe Most v neznano, Kalejdoskop, Senca (Človek in zver) in Nov ep so definitivni vrhunci albuma. Izmed skladb v angleških verzih jo najbolj posrečeno odnese Oneway Ticket to the Moon, kjer rešuje »krizo identitete« gostujoči ženski vokal. V skladbi Senca (Človek in zver) rohnijo Climax prav dramatično v hrupni dozi rocka, obenem pa prevzema visoko utelešena kompaktnost, ki jo ustvarijo v tej skladbi. Kompaktnost v smislu da gradniki polno dihajo v simbiozi. Kitica – refren učinkujeta v pravšnji navezi medsebojnega atmosferičnega podžiganja. Hammond zvok klaviatur v okrasku dodaja celo psihotični ščepec skladbi. Senca Je najbolj mračna stvaritev albuma. A ena najboljših. Tudi Nov ep nastavljen na sam konec je posebnost albuma. Mirna, organsko lebdeča, prevzema z izpostavljeno vodilno melodijo, ki jo skupina učinkovito generira s harmoniziranjem vodilnega vokala, kar je dodaten dokaz, da nosijo Climax prefinjen občutek za kontrastno barvanje glasbenih idej.
V glasbenem oziru so Climax kot rečeno večplastni. Na albumu vzdržujejo blago simboliko pop sentimenta radijske dostopnosti, k temu pa dodajajo občasno večjo ali manjšo hrupnost kitar, ki lahko zakopljejo rockersko, sama izpostavljenost dialoga piana in kitar, pa namiguje občasno na to, da lahko skupina učinkovito vozi tudi v smernicah združevanja prvin bluesa in celo jazza.
Iztočnic je torej vsepolno in prihodnost je za skupina vedra. Climax so s prvencem »Kalejdoskop« dokazali, da nosijo izjemno ustvarjalno ambicijo in velik talent, raje recimo potencial. Samo odločiti se morajo kam naprej. Zavzeti fiksno glasbeno usmeritev in jo začeti loščiti v svoj ubrani avtorski jezik. Predlagam pa jim, da ustvarjajo glasbo v slovenskem jeziku. Tu se skriva namreč prava avtorsko izpovedna moč, ki se bo z leti in izkušnjami iskrila vse bolj in bolj prevzetno. Srečno fantje!
Zasedba
Luka Pregelj – vokal, kitara
Aljaž Petrič – ritem kitara
Tomi Troha – klaviature, spremljevalni vokal
Bor Kavčič – bas kitara
Mitja Sajovic – bobni, spremljevalni vokal
Produkcija
Climax
Seznam skladb
1. Shopping Doll
2. Runaway
3. Sunshine Cocktail
4. Most v neznano
5. Wishes
6. Oneway Ticket to the Moon
7. Kalejdoskop
8. Senca (Človek in zver)
9. Smoke and Mirrors
10. Nov ep
