Avtor: Rok Klemše
Kraj: Gala hala, Ljubljana
Datum koncerta: 19.03.2012
Število obiskovalcev: 100
Blaze Bayley ni neznanka naših odrov, saj je na njih v zadnjih dveh, treh letih stal že večkrat. Nekdanje grlo Iron Maiden je uspelo z vsakim koncertom na naših tleh poskrbeti za dve uri konkretnega heavy metala. To pot pa se je Bayley tekom svoje King of Metal turneje v naših krajih ustavil kar dvakrat, pred ponedeljkovim ljubljanskim koncertom je Blaze koncert odigral tudi v Mariboru. Tokratna turneja je bila posvečena predstavitvi novega albuma The King of Metal, ki ga je Bayley posnel z novo postavo in koncert je bil zanimiv predvsem z vidika, kaj lahko pokažejo novi člani in ali je Blazeu uspelo posneti album, ki se bo lahko kosal z njegovimi odličnimi predhodniki.
Še prej pa so lačni svojih štirideset minut odrske slave na vrsto prišli veterani slovenskega heavy metala, Lene kosti. Ti svojega nastopa niso izkoristili le za konkretno predstavitev novega albuma Penetrator, temveč tudi za predstavitev novega člana – na mestu kitarista je Giovannija Kavaša zamenjal Edo Sabljakovič, sicer kitarist Forgotten Eden. Lene kosti so kot prava heavy metal pošast zagrizli z rušilnimi, penetratorskimi himnami novega albuma, ki zasedbo predstavljajo v novi luči. Tipičnega boogie poplesavanja je na Penetratorju le za vzorec, saj se je ta plašno umaknil rohnečemu heavy metalu, ki je Lene kosti tako razgibal, da bi zlahka umaknili pridevnik iz imena benda. Boogie poplesavanje smo tako doživeli le še v železni klasiki Russian Girl, sicer pa je zasedba pod poveljem odrske mrcine Milana Krušiča v odličnem slogu nizala uničevalce nove plošče – Refuse to Die, Penetrator, The Cage in epsko himno 13th Warrior – ter nas za šalo povozila kot morilski tovornjak iz Spielbergovega Duela. Če je slabo, da so Lene kosti opustile dokaj unikaten zvok boogie metala bo pokazal čas, nekaj pa je gotovo – Lene kosti s Penetratorjem zvenijo še bolj agresivno, še bolj strupeno in preprosto »heavy as fuck!«
Po novem gologlavi Blaze »motherfuckin’ cunt« Bayley je na oder priletel ob zvokih Blood & Belief klasike Will To Win in zasedel mesto povsem na robu odra, kjer se je brez umikanja obdržal praktično ves koncerta. Veliko vprašanje je bilo tokrat, kako bo Blaze zvenel z novo postavo, ki jo je okrog sebe zbral potem, ko je (nič kaj v skladu s tem kar pridiga na odru) praktično čez noč odpustil Nica in Davida Bermudeza ter Jaya Walsha. Ljudi, ki so mu pomagali napisati odlični plošči The Man Who Would Not Die in Promise and Terror, plošči, ki sta Blaza vrnili med žive. A Blaze je ubral drugačno pot (po mojem napačno) in najel poceni (italijanske) glasbenike, ki so mu pomagali spisati album The King of Metal ter na trenutni turneji delujejo kot »session« glasbeniki. Bayley je trenutno tako obdan z bobnarjem Claudiom Tirincantijem, basistom Lehmannom ter kitaristoma Andreo Nerijem in Thomasom Zwijsenom (edini Nizozemec v bendu). Postava se je na odru obnesla povsem suvereno, glasbena podlaga je bila odigrana solidno, deloma celo izredno prepričljivo in prekleto udarno, čeprav s prekomernim poziranjem. Tehnične nepodkovanosti fantom nikakor ne gre očitati, a to pač ni vse, sploh pa ne, če obenem nimajo sposobnosti napisati dobrih komadov, kar je bilo boleče očitno ob petih odigranih komadih z nove plošče. Blaze je z novo ekipo na The King of Metal udaril povsem mimo – lep dokaz je bila že prva noviteta, patetičen poskus poklona pokojnemu Dimebagu z neumnim besedilom, ki se je nekoliko bolje obnesla le v delu v katerem fantje inštrumentalno imitirajo Panterin groove. Nič kaj bolj vznemirljivo se niso obnesle tudi naslovna skladba z dolgočasnimi vokalnimi in kitarskimi linijami, kvazi »tribute« Diu The Rainbow Fades to Black v kateri Blaze oponaša Diove vokalne linije, Fate ter abotna The Black Country. Mnogo večji užitek so to pot ponudile odlično izvedene starejše klasike z Ghost in the Machine, Silicon Messiah, Leap of Faith in Stare at the Sun na čelu. (Pre)velik poudarek je Bayley tokrat dal tudi svoji Iron Maiden karieri, odigrana je bila kar peterica rušilcev z albumov The X Factor, Virtual XI in celo Best of the Beast. Ja, Blaze je poskrbel za prijetno presenečenje z izvedbo ubijalskega, spregledanega Maiden singla Virus. Iron Maiden je vedno lepo slišati, sploh če gre za izvedbo s pevcem, ki je komade odpel v originalu, a vendarle se lahko Blaze pohvali s petimi odličnimi solo albumi, ki bi zaslužili bogatejše predstavitve. Sploh pa je Zwijsen uspešno v stilu Gersa pri Maidnih zmaličil solaže, ki so bile povrh vsega še močno preglasne.
Kljub vsem (upravičenim) očitkom pa Blazeu ni moč očitati dobre koncertne forme. Še vedno zna držati publiko v pesti, njegov globoko intoniran vokal je še vedno zlovešč in močan, na koncertu pa še vedno uspe iz sebe iztisniti zadnji atom energije. Žal pa je po mojem mnenju ubral napačno potezi in odpustil odlične glasbenike, s katerimi bi se lahko morda z nadaljnjim sodelovanjem prebil v višjo ligo heavy metala, boljšo prodajo plošč, večje koncertne dvorane. Tako pa je s poceni session glasbeniki uspel le v tem, da se v njegovo denarnico steče kakšen evro več. Zaradi zadnjih potez je prav tako boleče poslušati njegove dolge monologe, ki so se še pred časom zdeli iskreni in dobronamerni, danes pa zvenijo naučeno, marketinško, celo patetično. Kljub odličnemu koncertu tako zaradi ozadja ostaja nekaj grenkega priokusa – Blaze Bayley je še vedno prvovrstna koncerta izkušnja, le nova plošča in nove ekipa kaže na to, da njegova moč usiha. Blaze je s temi potezami brez dvoma izgubil del svoje verodostojnosti in drže heavy metal bojevnika, prav tako pa mu je uspelo izgubiti heavy metal magijo preteklih dveh albumov. Ali pa je z odstranitvijo las izgubil svojo sposobnost pisanja odličnega heavy metala, tako je kot je svojo moč izgubil Samson.
Setlista
1. Will to Win
2. Lord of the Flies
3. The Launch
4. Dimebag
5. Ghost in the Machine
6. The King of Metal
7. Silicon Messiah
8. The Rainbow Fades to Black
9. Fate
10. The Brave
11. The Black Country
12. Leap of Faith
13. Stare at the Sun
14. The Clansman
15. Man on the Edge
16. Futureal
————–
17. Virus
18. Faceless
Galerija slik
