Laneganov fantomski radio je znova zaigral v Šiški (2015)

Arhiv Arhiv Nazadnje spremenjeno Jun 11, 2026

Avtor: Aleš Podbrežnik

Kraj: Ljubljana / CUK Kino Šiška / Slovenija
Datum koncerta: 28.02.2015
Število obiskovalcev: 600
Cena karte: 20,00€ (v predprodaji) / 23,00€ (na dan koncerta)

V sklopu svoje nove turneje se je zglasil drugič v ljubljanskem hramu alternativne glasbene kulture Kino Šiška ameriški kantavtor in komponist Mark Lanegan s svojo spremljevalno skupino. Mark Lanegan Band so predstavil novi, skupno deveti, studijski album »Phantom Radio«, ki je izšel v lanskem oktobru. Gospod Lanegan velja danes za priznanega umetnika, ki ne potrebuje posebno podrobne predstavitve. Njegovo ime se je prvikrat pojavilo na rock zemljevidu, ko je še v prvi polovici ustanovil grunge zasedbo Screaming Trees, s katero je v družbi vala skupin podobne glasbene filozofije postavil temelje prave glasbene revolucijo, ki je sledila čez nekaj let. Nikakor ne gre prezreti njegovega sodelovanja s Queens of the Stone Age, kot tudi ne kopice stranskih projektov in sodelovanj. Lanegan je do tega dne podpisan na preko 50. različnih albumskih izdajah.

Natanko ob osmi uri sta stopila na oder Fred Lyenn Jacques & Aldo Struyf, ki ustvarjata pod imenom The Faye Dunaways. Ime sta izpeljala iz »osebne izkaznice« znane ameriške filmske igralke. D.I.Y. fanatika sta v pol ure z rabo kitare in naprav mnogotere zvočne manipulacije ustvarila pisto za odstrel v glasbeno podtalje rockovskega univerzuma. S pomočjo programskega memoriranja sta ustvarjala plastovito mračno postapokaliptično vzdušje, ki so jo polnili razpenjeni vskoki kitare, le ta je v improvizacijah večkrat potegnila bluesovsko. Vokali so služili zgolj za priložnostno barvanje zvočnih kulis. Črna hipnoza. »Krivec« za nastanek te skupine je prav Mark Lanegan, saj se sta oba člana sestavni del njegove spremljevalne skupine. Bila sta vključena tudi k procesu snemanja albuma »Phantom Radio«.

Drugi je na oder stopil londonski kantavtor Duke Garwood. Garwood je Laneganov glasebni kompanjon in glasbenika sta v preteklosti že sodelovala, Garwood pa je podpisan tudi, kot soavtor skladbe I Am the Wolf z novega Laneganovega studijskega albuma »Phantom Radio«. Garwood je nastopil v vlogi Laneganovega predvozača že leta 2012, ko je Lanegan prav na svoj rojstni dan prvikrat nastopil v CUK Kino Šiška – RockLine reportaža TUKAJ! Duke Garwood je v spremstvu bobnarja Paula Maya in dveh skromnih modrih svetilk, ki so sta med nastopom »lizali« njune odrske silhuete, hipoma nakazal zakaj potrebuje na odru le enega dodatnega člana. Na odru je razvil razmazano hreščav zvok, podkrepljen z občasnih stereo chorusem. Garwood se je predstavil kot bluesovski mračnjak, poln črne erotike, desnica je opravljala svoje delo brez trzalice, zato je bil stik glasbenika z instrumentom toliko pristnejši. Pravi desperado mračno šepetavega vokala, blago grlene konture! Skalovito zvočna, napeta in v črno črnino zasukana prezenca, ki je z občasnim dotikom srha pognala dlačne kocine v erektivno držo. Duke Garwoood je v dobre pol ure predstavil tudi svoj novi studijski album »Heavy Love«. Slečeno in brezkompromisno!

Mark Lanegan Band je pripravil še eno izjemno koncertno izkustvo. Umetnik izrazito eklektične drže, je odprl koncert z dvema mirnima točkama, ob izvedbi katerih mu je na odru delala družbo le spremljava kitare (When Your Number Isn’t Up, Low). Karizmatični vokalist je seveda opravil, samo s svojo prezenco, več kot polovico dela sam. V skoraj popolnoma mižeči pozi. Le redkokdaj je uperil pogled proti publiki izpod namrščenega čela. Njegov specifični vokal, ki lahko občasno od popolne mehkobne čutnosti (Tom Red Heart) preide do skorajda Waitsovske poze, je prvi in osnovni magnet, ki kupi poslušalca. Potem pa zasuk vzdušja! Na odru je kompletna ekipa in bend plane v The Gravedigger’s Song. Le ta popolnoma prebudi odlično obiskano dvorano, ki ji je le za ščepec zmanjkalo, da bi bila razprodana. V mirujoči pozi večinoma oprt z obema rokama na stojalo mikrofona, z nogama v razkoraku, v soju kabaretne svetlobe, pri čemer so lučkarji pozorno pazili, da Lanegan v nobenem trenutku koncerta, ni bil izpostavljen svetlobnemu soju, je suvereno lahkoto vodil publiko od skladbe do skladbe svojega slikovitega repertoarja. Kompozicije definira minimalizem struktur, ki vžigajo takoj! Lanegana obkrožajo izredni glasbeniki, ki lahko v slehernem trenutku iztisnejo iz sebe več glasbenih vrlin izvedbe, če jim to zaukaže vodja. Ti so razvijali veliko preciznost kompaktne izvedbe izrednega kemičnega učinkovanja, ki je ulito oblekla Laneganov večinoma mračni vokal.

Koncert poln eklektične alternativno rockovske skušnjave, je združeval elemente post punka osemdesetih, zabeljenega z zvoki elektronike taistega obdobja (new wave in celo krautrock, kar sta posebej izrazito poudarili Ode to Sad Disco ali prav v zaključku povsem nova The Killing Season), Lanegan pa je z ekipo večkrat zavil naproti pajdašenju z bluesom, na trenutke pa je bilo mogoče zaznati sledljivost njegove glasbene kariere daleč nazaj do časov Screaming Trees. Zato je bila povsem na mestu izvedba Screaming Trees skladbe Black Rose Way. Glasbena vsebina izjemne otipljivosti in izpovedi, ki jo krepi nenehna prisotnost premise eklektičnosti. V skladbi I Am The Wolf se je na odru s kitaro pojavil tudi Duke Garwood, kar niti ni presenetilo, saj je njen soavtor. Lanegan mora biti izjemno navdušen nad novim albumom, saj je odigral tretjino točk z njega, zelo konkretno pa je bil v repertoarju izvedbe zastopan tudi album »Blues Funeral« (2012).

Lanegan je potrdil na svojem novem obisku slovenske prestolnice, da ostaja eden najbolj fascinantnih glasbenih kantavtorjev novega časa, ki je to dosegel povsem po naravni poti. Dolgi prehojeni poti velikega artističnega zorenja. Lanegan je absolutni glasbeni posebnež, ki se skozi samostojne izdaje še naprej nenehno artistično razvija in raste. Koncert brez kančka pompa in kiča! Le v soju popolnoma podoživete interpretacije, ki v izjemno močni sporočilni vrednosti Laneganove poezije prevzetno zapelje in začara. V brezmejnem transu črne glasbene elegance.