Le Orme – Michi dei Rossi in Aldo Tagliapietro o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti skupine (20

Datum intervjuja: 04.10.2007

V poznih šestdesetih letih je zasedba Le Orme še vedno igrala psihadelično glasbo, ki ni bila preveč zanimiva ali inovativna. Na začetku sedemdesetih pa so po odhodu kitarista postali mogočen trio. Mnogo kdo jim je rekel italijanski Emerson, Lake and Palmer, a bilo bi krivično, če bi jih tako opisali. V dolgi karieri so ustvarili kopico izvrstnih in inovativnih albumov in za večino strokovnjakov sodijo (poleg Premiata Forneria Marconi in Banco del Mutuo Soccorso) v italijansko sveto trojico progresivnih skupin. V devetdesetih so se po nekaterih bolj komercialno naravnanih albumih ponovno vrnili na pota stare slave in navdušili vse svoje privržence. Z Rockline sta se pogovarjali legendi Aldo Tagliapietra (glas, bas, kitara, sitar) in Michi dei Rossi (bobni, tolkala).

Rockline: Najprej naj povem, da sem velik ljubitelj italijanskega progresivnega gibanja. Kje vi vidite sebe znotraj tega gibanja, kar se tiče pomembnosti in konsistentnosti? Meni osebno se je vedno zdelo, da ima Le Orme najbolj konsistentno dobre albume od vseh italijanskih skupin.
Le Orme: V Italiji so tri progresivne skupine najpomembnejše. To so PFM, Banco in Le Orme. Vse so približno na istem nivoju. Vse je odvisno od poslušalcev in njihovih okusov. Nekaterim je bolj všeč PFM, nekaterim Banco,…

Kakšen je bil vaš odnos z drugimi skupinami iz Italije, kot so Banco, PFM, Balletto di Bronzo, Quella Vecchia Locanda…?
S temi skupinami smo prijatelji in pogosto se kje srečamo in se družimo. To velja za vse razen Quella Vecchia Locanda, ki trenutno ne nastopa v živo.

Ste kdaj razmišljali, da bi s temi skupinami sodelovali na skupnem projektu?
Včasih skupaj nastopamo, a če misliš na plošče, bi zagotovo radi s kom sodelovali, a zaenkrat še nismo mogli, ker je včasih težko uskladiti urnike.

Kakšni so bili na začetku vaši vplivi? Mnogo ljudi pravi, da ste bili precej pod vplivom Emerson, Lake and Palmer, a osebno razen pogoste uporabe Hammond orgel in dejstva, da ste nastopali kot trio niti ne vidim velikih podobnosti.
Emerson, Lake and Palmer so nam gotovo bili zelo všeč, a je naša glasba precej drugačna. Na začetku, ko smo postali trio, smo poslušali veliko Nice plošč zgolj za vajo. Morda je to razlog zakaj nas novinarji tako radi primerjajo z Emerson, Lake and Palmer.

Zanima me tudi nekaj glede vaših besedil. Kako ste izbirali in še izbirate teme za besedila na albumih? Na primer Felona e Sorona. Kako je nastal ta koncept?
V sedemdesetih smo najprej napisali glasbo, šele potem besedila. Navdih za besedila smo dobili iz glasbe. Zdaj pišemo glasbo in besedila istočasno. Za nas je bil album Felona e Sorona neke vrste eksperiment. V Angliji je bilo veliko skupin, ki so izdajale konceptualne albume, a v Italiji je bilo to precej novo.

Kako ste se odločili za izvajanje bolj akustične glasbe, na primer na albumu Florian? Je bilo to načrtovano ali je šlo za naraven potek?
Nikoli se nismo radi ponavljali. Radi ustvarjamo različne albume, radi eksperimentiramo. To smo radi počeli. Želeli smo storiti nekaj kar je bilo za nas novega. Zamisel za akustično izvedbo je bila Tonijeva (Antonio Pagliuca).

Mislite, da so italijanske progresivne skupine v osemdesetih morale ustvarjati bolj dostopno glasbo? Ali tržišče ni bilo več odprto za progresivne skupine kot ste vi?
Osemdesetim še vedno pravimo temačno oobdobje. Najboljše stvari smo storili preden nas je disco glasba odstranila s prizorišča. Bili smo zmedeni. Kaj se je dogajalo? Kaj je bilo prav? Kaj narobe? Bilo je zelo težko. Edina možnost za preživetje je bila, da pišemo bolj preproste zadeve. Šlo je za preživetje.

Lahko poveste zakaj je odšel Toni Pagliuca?
O tem ne govorimo radi. Takšne stvari se pač zgodijo.

Po njegovem odhodu se je zdelo kot da je skupina Le Orme na novo zaživela. V glasbi je popolnoma nova energija. Bi rekli, da se je njegov odhod izkazal za pravilno odločitev?
Da. Odločitev je bila dobra tako za nas kot zanj.

Kako bi primerjali vašo novejšo glasbo z albumi iz sedemdesetih? Sam opazim veliko podobnosti med zadevami kot je Florian in določenimi skladbami na Elementi in Il Fiume.
Da, imaš prav. Ponovno smo našli tisto, kar je bilo nekoč naše. Vrnili smo se h koreninam. Zdaj se počutimo zelo svobodno.

Zadnje čase (zadnjih petnajst let) se veliko govori o preporodu simfonične progresivne glasbe, na primer s skupinami kot sta The Flower Kings in Spock’s Beard. Ali sebe vidite kot del tega preporoda? Kakšne se vam zdijo takšne skupine?
Nekatere podobne skupine smo srečevali na progresivnih festivalih. Zelo dobre so in menimo, da ne gre za revitalizacijo. Njihova glasba je precej moderna in menimo da gre za novo progresivno glasbo.

Menite, da je občinstvo dandanes bolj ali manj odprto za glasbo vašega kova? S tem ciljam predvsem na občinstvo na progresivnih festivalih.
Ljubitelji prog glasbe so zelo sprejemljivi in dovzetni. Občinstvo na NEAR festu nam je bilo zelo všeč. Podobno je bilo v sedemdesetih v Italiji. Na žalost trenutno temu ni več tako. Zdaj je progresivnim skupinam v Italiji precej težko.

Ali načrtujete kakšen nastop v Sloveniji, ali vsaj v njeni bližini? Vem, da ste enkrat že nastopili v Kopru.
Zdaj zaključujemo poletno turnejo, potem si bomo vzeli odmor, pozimi pa bi radi imeli nastope po klubih.

Imate kakšne načrte za nov album?
Trenutno ni načrtov za nov album. Trenutno pripravljamo koncert iz NEAR festa, ker bo iz njega verjetno nastal živ album.

Galerija slik