Avtor: Rok Klemše
Datum koncerta: 04.10.2007
Število obiskovalcev: 510
Cena karte: 250
Poletje in poletni festivali z njim so za nami, pred nami pa se na široko odpirajo vrata jesenske koncertne ponudba, ki je, vsaj kar se področja metala tiče, za povprečno globino metalskega žepa še preveč pestra. Za tujino prav v ničemer ne zaostajamo in metal koncerti na naših tleh postajajo stalnica. Pravzaprav zelo pogosta, saj ni prav dosti prostih dni med enim in drugim koncertom. Nakladam… Gremo k bistvu! S septembrom se je začela tudi sezona koncertov v kranjskem Izbruhovem kulturnem bazenu in slab mesec po otvoritvi nam je Izbruhova ekipa z Darčijem na čelu pripravila metal fešto kot se spodobi. Že lanski Izbruhov metal festival je uspel, tako da ponovitev ni bila pod vprašajem. Prvi dan festival, petek 5. oktobra nam je tako ponudil pet domačih zasedb, z evil ceno karte – 6,66€.
Na kraju zločina se je tako okrog osme ure zvečer že gnetlo črnine, z obveznim rdečim ali zelenim podaljškom v roku seveda. V Kranju so točni in točna je bila tudi prva skupina na odru, obetavni thrash/death metalci iz Cerknega, Barehanded. Žal sem začetek njihovega nastopa zamudil in ujel le njegov konec, a kar mi je uspelo slišati je bil odličen udaren thrash s prvinami death metala. Z novim vokalistom, ki je odličen growler zvenijo še bolj brutalno, a na thrash ne pozabljajo. Na trenutke se jim je sicer poznala rahla neiugranost, ki naj bi bila posledica daljšega obdobja brez vaj, a fantje so suvereni in brezkompromisni. Pa še z Brujeria coverjem so presenetili in zadeli v polno!
Za Barehanded so na oder so stopile prikazni iz Frosbitten Nordlands, ljubljanski black metalci Naberius. Po slišanih komadih na njihovi MySpace strani sem se že pripravil, da se premaknem iz dvorane, saj tisto kar nam fantje ponujajo na MySpace (ali NotMySpace kot bi rekel Ziltoid…) ni ničemur podobno. Povprečen black metal, katerega že tako ali tako nisem goreč fan z zanič produkcijo me ni ravno navdajal z nekih hudim vzhičenjem. A vesel sem, da sem se udaril po prstih in počakal, da fantje dokažejo kaj znajo. V živo so Naberius povsem drugačna slika! Pohvalen je že corpse paint, pomoje moraš imeti kar nekaj poguma, da si to pri nas naslikaš na fris, največji šus v glavo pa je odličen black metal, ki mu na slovenskem skoraj ni para. Žal komadov nisem poznal, a headbangati na njih kljub temu ni bil problem, kvečjemu velik užitek. Naberius black metal vleče predvsem na kakšne Taake, sam pa sem slišal še kitarske linije, ki so me spomnile na legendarne Windir (RIP Valfar!)… Odlična kombinacija, ki pa ji ne manjka zvrhana mera avtorske note. Fantje naštudirajte kakšen Windir cover prosim, čeprav si odlično oceno zaslužijo za igranje samo lastnega materiala, ki je več kot odličen. Največjo pohvalo pa si prav gotovo zasluži mladi basist Vraan, zanj je bil to šele eden prvih nastopov z bendom, odigral pa ga je suvereno, povsem sproščeno in izredno vživeto. Do pravega kvlt! black metal benda manjka le še to, da pitje treh src zamenjate za pitje krvi devic. Black metal ist krieg!
Izbruhovci so poskrbeli za žanrsko razgiban večer, ki je ponudil vsakemu nekaj, in tako so naslednji po vrsti na oder (…da razfukajo sceno…) stopile staroste slovenskega thrash/speed metala, Sarcasm. Sarcasm so pri nas verjetno band z najdaljšo kilometrino, saj so letos praznovali že dvajseto obletnico obstoja! Zavidljiv jubilej, ki je lahko v ponos tudi kakšni tuji zasedbi. Vsa čast za voljo in požrtvovalnost, ki je obrodila sadove v štirih studijskih albumih, z legendarnim Crematory (1989) na čelu pa vse do najnovejšega Revolt (2006). Dolžina kariere se bandu na odru močno pozna, deluje kot ena velika celota, inštrumentalno so odlični, predvsem kitarski dvojec Aleš Blaznik in povratnik Klemen Renko (v bendu je igral med leti 1990 in 1994) je s svojima Charvelkama obvladoval ušesom prijazne riffe in solaže. Nad njima je bdel nori frontman Mucy, ki mu publika seveda je iz roke, saj je z njo vzpostavil pristen kontakt. Tudi v Kranju so imeli prav Sarcasm pred odrom najštevilčnejšo in najbolj odpuljeno publiko, ki je čupirala kot za stavo. Sarcasm so odžgali prave slovenske zimzelene metal klasike kot sta Dej Mi/Sarcasm in Crematory, spomnili pa so se še večne metal klasike Judas Priest, Breaking the Law. Sarcasmično!
Do tedaj dober okus so pokvarili domačini God Scard. Inštrumentalno sicer na nivoju odigrana ura med katero se je več izkazal basista Andrija, ki se mu je na odru čisto utrgalo, je žal skisal frontman Nicky. Pljuvanje in psovanje med vsakim komadom, predolgi nagovori, ki se jih ni povsem nič razumelo in po vsem tem še pričakovanje worshipanja… “Isch don’t think so.” Razumem, da se tip povsem vživi v svojo glasbo, hvala bogu navsezadnje, a punk/hardcore/rapersko obnašanje ne sodi na metal koncert. God Scard so odigrali dober del debitantske plošče …and we could have it al…., s katere je najbolj vžgal komad To Have It All (zanj je bil posnet tudi videospot), presenetil pa je odličen Depeche Mode cover.
Kot zadnji so na oder ob pozni uri zaradi zadržanosti bobnarja Ropa stopili ljubljanski melodični death metalci Sweet Sorrow, ki so obljubljali posebno presenečenje, čakalo se je razkritje novega pevca, ki bo nasledil Kuzota. Po dolgih pripravah med katerimi so nam že dali misliti, da bo mesto vokalista prevzel kar basist Us, so fantje vendarle vžgali in na oder je priletel bivši vokalist Valentin “Bufo” Bufolin in odlično in brutalno odscreamal prvi komad po katerem pa je razkril, da on vendar ni tisto pravo presenečenje ampak le teaser, in predstavil pravega, novega vokalista Mareta. Mare je že s prvimi toni iz sebe spravil growl, ki je pognal kri po žilah in srh po hrbtenici. Kapo dol! Glede na pevski staž je bilo seveda pričakovati zmedenost, ki se je poznala predvsem med nagovori, ki bi lahko bili bolj raznoliki. A Mare je ogromen potencial in zares iskreno želim Sweet Sorrow, da so končno našli pravega vokalista, ki jim bo pomagal ustaliti zasedbo po nenehnih menjavah. Žal nastopa nisem pogledal do konca… Ker sem bil zmatran sem šel domov. Še prej pa baje na najboljši burek v Kranju (ker sem ljubljanska pička (tako bi me verjetno poimenoval Nicky pravim, da je Nobel še vedno boljši, haha)
Prvi dan festivala je tako minil. Velika pohvala gre Darčiju in Izbruhovi ekipi za odlično organizacijo za dogodek, ki da možnost slovenskim metal bendom. Od vas bi se lahko marsikaj naučil še kakšen slovenski organizator koncertov… A to je že druga zgodba.
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Besedilo: Rok Klemše
Setlista
Barehanded
Naberius
Sarcasm
God Scard
Sweet Sorrow
Galerija slik
