Leon Matek : Srce imaš tako veliko

0 240

“»Srce imaš tako veliko« je album, ki te zgrabi in drži ob sebi od prvega do zadnjega trenutka. Je manifest izrednega zorenja Leona Matka in eden najmočnejših kantavtorskih albumov, ki so izšli na Slovenskem v zadnjih nekaj letih.”

Založba: Samozaložba
Leto izida: 2018
Produkcija: Leon Matek
Dolžina albuma: 52.52 min
Zvrst: Singer / Songwritter (Folk, Blues, Swing, Alternative Rock)


Leon Matek je ustvarjalec, kakršnih pri nas preprosto primanjkuje. Večplastni umetniški fenomen. Očitno je pri Leonovem fenomenu, tako da česar se možakar pač loti, izpili zadevo do optimuma. Bodisi, da se ukvarja s snemanjem filmov, slikarijo,… Vsekakor pa je mož izkazal kako veliko srce ima tudi z nesebično pomočjo ljudem v stiski. Pred nami je torej novi album tega slovenskega (ljudskega) kantavtorja, ki mu gredo samostojni izdelki sicer počasi od rok, so pa zategadelj karakterno toliko bolj močni, jedri in dovršeni. Povedano drugače. Poslušalca »zadenejo« ter posledično stresejo (emotivno prebudijo)  z znatno večjo intenzivnostjo.

»Srce imaš tako veliko« je skupno tretji studijski album Leona. Med njim in predhodnikom »Most«  je preteklo debelih sedem let in album je gotovo odsev, refleksija, nek zbir ali povzetek najintenzivnejših dogodkov, ki so v tem času zaznamovali Leonov vsakdan. Družbeno angažiran bolj kot kdajkoli prej, kar sliši vštric z umetniškim zorenjem, v ljubezenski izpovedi, pa je postal znatno pretanjen, pri čemer ohranja otipljivo in karizmatično čutnost (Ne odhajaj!). Nad vsem pa gori neizpeta želja po svetu, ki, sicer ni nestvaren, a ga okušamo praktično celo življenje le v scenarijih, saj bi njegova realizacija lahko pomenila zlom sistema, ki mu sužnjimo. Življenje v pravičnem svetu (Srce imaš tako veliko). V svetu, kjer si svoboden in dihaš s polnimi pljuči. V vsem kar si pod besedo »pravica« in »svoboda« pač smemo le iluzorno predstavljati, ker ju ni, oziroma ju je le toliko, kolikor je denarja, kar zgolj potrjuje, da sta “demokratično prepovedani”.

Album nagovarja lahko neizprosno in kar se da »naravnost« (bluesovsko zazrta uvodna Kdaj je umrla iskra v tvojih očeh), ali pa znatno subtilneje, tudi koprneče (Najraje bi ta dan preklet prespal). Na tak kontrast oziroma razpoloženjski obrat naletimo že kar uvodoma, v njegovih prvih dveh točkah. V glasbenem oziru prinaša album slikovito mineštro, v kateri spravljivo komunicirajo elementi folka (violina, harmonika), kabaretne šansone, večkrat podprte s koketiranjem proti bluesu, medtem, ko se ritmično prav rad zakadi tudi v kak lucidni, pa tudi jedki swing družbeno angažirane pikrosti (Hočem veliko več), ali v posebno »razpenjeni« Ljudožerci. Med skladbami albuma zavzema posebno mesto Čakal sem te v čakalnici duš, ki si v temačnosti podaja »ledeno teatralnost«, s čimer lahko evocira občutja značilna za »Cave-izme«. Noro, kakšna prostranstva atmosferične globine in širine dosega ta skladba. Z liriko in interpretacijo ter samo produkcijo. Absolutni odklon albuma. Genialna točka neskončnega slovesa dveh, ki si nista uspela povedati vsega, izvablja občutek, kot da se zgodba razvija v paralelnem svetu, nematerialnem in kot veleva naslov, dejansko »v čakalnici duš«. So trenutki, ki nosijo komponistične nastavke, kakršni bi v drugem glasbenem okolju, lahko učinkovito funkcionirali tudi alternativnorockovsko.

Leon Matek je lirist, ki nagovarja precej frontalno. Brez odvečnega lišpa in kiča ter ovijanja stavkov v metafore, katerim v izpovedni »zagonetnosti« ni videti konca. V tem oziru razvija v verzih ravno pravšnjo mero kombiniranja bujnih domislic ter pregovorne neposrednosti. Leonu se tla niti za hip ne izmuznejo pod nogami. Kot lirist, stoji stvarno in prizemljeno. Prostora za sanjače ostane bore malo. Za obilje trpke resnice, zapakirane tudi na šaljiv način, pa so vrata vselej na stežaj odpro. Bodisi, ko podoživlja svoje prve uspešne korake v svet vzravnane dvonožne hoje (Pazi, pazi, padu boš!), bodisi, ko se naslanja na popolno moralno razčlovečenje oziroma čustveno in duhovno pohabljenost moderne družbe (I Live In Facebook).

»Srce imaš tako veliko« je album, ki te zgrabi in drži ob sebi od prvega do zadnjega trenutka. Je manifest izrednega zorenja Leona Matka in eden najmočnejših kantavtorskih albumov, ki so izšli na Slovenskem v zadnjih nekaj letih. V podani pristnosti ter resnicoljubju, edinstvenega izpovednega karakterja tega umetnika, ki je mojster »teatra«, ko se je potrebno popolnoma vživeti v dano vlogo ter tako vdahniti liriki dušo oziroma otipljivi izpovedni karakter. Album izredne širine in umetniške otipljivosti ter čutnosti. Z njim stoji Leon Matek izpovedno samoraslo, samobitno in karakterno edinstveno. Na posebnem mestu vrha (čokatega segmenta) slovenske glasbene scene, ki ga definira naše sodobno slovensko kantavtorstvo.

avtor: Aleš Podbrežnik
ocena: 9.5 / 10


Seznam skladb:
1. Kdaj je umrla iskra v tvojih očeh?
2. Najraje bi ta dan preklet prespal
3. Hočem veliko več
4. Ko te pogledam v oči
5. Ne odhajaj!
6. Čakal sem te pred čakalnico duš
7. Ljudožerci
8. Srce imaš tako veliko
9. A ti je tega treba?
10. I live in Facebook
11. Zakaj bi protestiral?
12. Pazi, pazi, padu boš!
13. Ti si ples vesolja

Zasedba in sodelujoči glasbeniki:
Leon Matek – vokal, kitara, orgle, spremljevalni vokal
Marjan Gradišar – bas kitara, spremljevalni vokal
Sergej Ranđelović – bobni
Petra Onderufova – violina
Jaka Kastelic – harmonika
Bogdan Kreščišin – oboa
Uroš Razpotnik – klarinet
Kristijan Jesih – trobenta
Miha Nemanič – vokal na skladbah št. 6 in 13
Zbor:
Maja Peteh
Tanja Svetic
Žana Novakovič
Anja Bregar
Tomaž Levstek
Miha Nemanič

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki
X