Lunatic Soul: Through Shaded Woods

0 65

Založba: Kscope Records
Datum izida: 13. 11. 2020
Produkcija: Mariusz Duda
Dolžina albuma: 39.50 min. (regularni album) / 36.37 min. (dodatni album)
Zvrst: Progressive Rock / Folk Rock
Ocena: 9.0/10


Da bi lahko prva figura poljske progresivnorockovske senzacije Riverside, to je Mariusz Duda, pisal glasbeno podlago za akcijsko video igrico The Witcher, niti ne preseneča mnogo. Glede na to, da prihajajo tako stvarniki Witcherja, kot Mariusz iz države, ki trenutno »slovi« po eni najbolj nazadnjaških politik na svetu, pa ohrabruje dejstvo, da je Poljska domovanje mnogih izjemnih umetnikov. Takšnih in drugačnih. Visoko kreativnih duš. To velja tudi za področje glasbene ustvarjalnosti.

Novi Lunatic Soul album – točneje povedano novi album stranskega projekta Mariusza Dude, kadar se ne ukvarja z Riveside-, je avantura skozi mračna prostranstva strnjenih gozdnih širjav. In če je to Poljska, potem vemo, da je govora o pragozdovih. Kopica nacionalnih parkov, zlasti na severu in vzhodu države, je kraljestvo zobra – evropskega bizona, gradijo pa jih širni sklenjeni gozdovi orjaških primerkov hrasta – doba.  Mariusz Duda, ki je po šestih Lunatic Soul albumih sprejel sklep, da sedmi ne bo zgolj pretežno elektronski, se je to pot oprl na moč tradicionalnega izročila slovanske ljudske glasbe. Tiste iz časov poganstva. Časov dobrega staroverstva. Bogokletno povedano »pravoverstva«.  Ne, da navdiha od tam ni črpal že prej. To pot je namreč cel album plemensko mantranje sklesano po vzoru melodij, ki sledijo tradicionalnim ljudskim napevom slovanstva, Mariusz Duda pa deluje na novem izdelku kot plemenski šaman, ko hodi po sledovih svojih prednikov v mračnem, skrivnostnem objemu gozda, kjer kraljujejo bajke, miti, legende in misteriji. »Through Shaded Woods« je album potovanja.  Pot k osebnostni prenovi. Pot osebne purifikacije. Skozi ogenj transformacije. Je konec in je nov začetek.

Projekt Lunatic Soul je zasnovan dualno. Sledi ciklu umiranja in ponovnega rojevanja življenja. Tako deli Mariusz Duda tudi Lunatic Soul albume. Na tiste, ki so zapisani ponovnemu rojstvu – za te pravi da na njih prednjačijo elektronski zvoki in tiste, ki so zapisani umiranju in katerih glasbena substanca je znatno bolj organsko zveneča. Po tej plati spada novi Lunatic Soul album definitivno v nabor albumov o umiranju. Osrednji motiv naslovnice novega albuma je enak motivu prvih dveh Lunatic Soul albumov, le da je tokrat zraščen iz vej in poganjkov.

Vodilne motive je Mariusz Duda to pot v iztočnicah temeljil na igranju bas kitare. Te motive je podkrepil s preprostimi ritmi tolkal in programiranja, ki izhajajo iz izročila ljudske polke, ali blizu tega. Ti motivi bodo zelo blizu tudi ljubiteljem keltske glasbe, tudi »starožitnih« Jethro Tull (zgodnja sedemdeseta) obenem pa razgaljajo bolj kot kdajkoli prej, fascinacijo Mariusza Dude nad deli Mikea Oldfielda. Izbrani motiv se ponavlja in pridobiva na rasti atmosfere tako, da je ta skozi repeticije in z nalaganjem novih in novih zvočnih pastel, nenehno graduirana. To pa posledično generira rast grabežljive bombastičnosti izdelka. Zvok je zbližan tudi s piccolo bas kitaro, pa tudi linije odigrane na kitarah, se medsebojno združujejo v harmoniziranju in intenziviranju izbranega motiva ter v repeticijah plemenske  mantre sprožajo učinek cerebralne odmaknjenosti. Ti motivi so intenzivirani s pastelami sintetizatorskih zaves, obenem pa so vokalni napevi uporabljeni pretežno v funkciji dodatnega instrumenta, ki intenzivira atmosferične kontraste. Vokalni napevi so večkrat harmonizirani z več vokalnimi linijami in sledijo preprosti kombinatoriki sosledja akordov znotraj vodilnih motivov, pri čemer je vse podrejeno doseganju čim večjega muzikalnega izplena. Verzi se večkrat ponavljajo znotraj motiva, kar utrjuje na albumu domet transcendence. Summoning Dance je definitivni vrhunec tega izdelka. Je najlepša skladba albuma. Glede kombiniranja vokalnih napevov in folk motivov, nenehnih nežno koprnečih prelivov pastel v zvočni krajini in nenazadnje progresivno naravnanem značaju artizma. The Fountain, sklepna skladba albuma, odstopa od narave aranžiranja, saj prevladajo v zvočni krajini skladbe elementi piana in sintetizatorskih pastel, ki v briljantno spravljivi relaciji aranžiranja, ponujajo vokalu Mariusza Dude, izjemno ozadje, skladba pa postavi z izjemno zmesjo neo-klasičnih in folk elementov, za finale briljanten krešendo mističnega koprnenja.   

Zvočna krajina je edinstvena, unikatna in prevzetna. Album je lahkoten za poslušanje. Deluje šamansko! Deluje kot mantra. Vredno se mu je prepustiti. Da te odpelje. Odklop logike je skorajda obvezen. Ne more pa te vreči v stanje depresije, kar je sicer značilnost starejših Lunatic Soul albumov.

Ker je materiala znova nastalo več in ker je Duda vedel, da večine novo napisanega materiala, ki mu je ostal, ne bo mogel uporabiti v prihodnje, je ta vključen na dodaten CD posebne izdaje albuma in tako prinaša, ob 40 minutah glasbe – kot jih nameri regularni album, še dodatnih 36 minut materiala. Tudi ta je vsega greha vreden. Zlasti zavoljo zadnje, to je preko 27 minut dolge skladbe Transition II, ki je po strukturi daleč najbolj razgibana, raziskujoča in eksperimentalna. Nasploh njen drugi del, ki ima znova več skupnega z elektronsko naravo preteklih Lunatic Soul albumov. Na dodatnem CD-ju izveste tudi kaj je to hilofobija (skladba Hylophobia) – strah pred gozdom.  

»Through Shaded Woods« je celo najbolj svetel in pozitivno obarvan Lunatic Soul album, ki jih je do tega dne posnel in izdal Mariusz Duda, čeprav še vedno vsebuje prepoznavno značajsko naravo mrakobnosti in melanholije. Zanimivo je, da poseduje njegov samostojni album »Lockdown Sessions« izdan v letošnjem juniju, celo več skupnega z jezikom rabe elektronskih zvokov preteklih Lunatic Soul albumov, kot aktualni Lunatic Soul album »Through Shaded Woods«. Pričakovati je šlo temačen, depresiven in izrazito otožen izdelek, vendar pa nagovarja vzdušje večkrat celo v svečanem teatru praznovanja in tudi buditeljstva. Sicer pa album »Through Shaded Woods« kar razganja od vse čarobne mistike, kar je  eden najbolj privlačnih elementov, ko se srečaš z glasbeno substanco albuma. Mariusz Duda potrjuje tudi na tem Lunatic Soul, da mu v kreaciji atmosferične grabežljivosti, težko kdo parira.  

Album »Through Shaded Woods« je svojevrstna avantura Mariusza Dude v kateri se je na svoji poti šamanstva skozi temačne močvirne gozdove in njih prostranstva, prebil še močnejši in zrelejši. Znova je opravil z vsemi demoni preteklosti, se prerodil, očistil in osvobodil svojo krhko in čutečo dušo, ter dostavil vrhunski album unikuma sebi lastne artistične briljance.  Odklon glasbene usmeritve je bil več kot zaželen, obenem pa je Mariusz Duda z njim svojo publiko, kot tudi vse goreče privržence »tribalnih« manter, uspel hkrati polno šokirati in jim spodmakniti tla pod nogami.  

Avtor: Aleš Podbrežnik


Seznam skladb:
“Through Shaded Woods” album
1. Navvie (4:03)
2. The Passage (8:57)
3. Through Shaded Woods (5:51)
4. Oblivion (5:03)
5. Summoning Dance (9:52)
6. The Fountain (6:04)
Dodatni album
1. Vyraj (5:32)
2. Hylophobia (3:20)
3. Transition II (27:45)

Glasbeniki:
Mariusz Duda – vokal, vsi instrumenti


Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki