Kraj: Orto bar, Ljubljana
Datum koncerta: 30.10.2006
Število obiskovalcev: 100
Cena karte: 6000 SIT/ 25 €
Najprej smo vam dolžni iskreno opravičilo, da ne boste tokrat mogli prebrati nič konkretnega o metalskem koncertu tedna, ki bi to bil, če bi se stvari streglo nekoliko bolj premišljeno ter z zdravo mero logike, ki izhaja iz tega, da v naš podalpski kotiček raja zvabimo velika imena iz sveta glasbe. V Orto baru je v torek, na dan čarovnic, prišla peščica težkometalnih navdušencev, ki so se uspeli prigrebsti do majhnega svežnja kart, ki so bile na voljo. Nastopili so namreč Napalm Death, očetje grindcorea, ki že dobrih dvajset let (ali natančneje od leta 1982) hrupno razglašajo svojo kritiko gnilobe družbenega sistema. Tokratno večerno spremstvo je bilo obet dobrega koncerta, saj so ozračje segrevali Mandeed ter Born From Pain, prav tako poslastici za poznavalce, ki hrepenijo po nekoliko novejših ritmih ter zvokih. Kritika, ki bi jo bilo vredno izreči, ne leti na nabor skupin, ki svojo tlako še tako dobro opravljajo, temveč na organizatorje dogodka. Napal Death so na naših odrih igrali tretjič. Niso majhna skupina iz, ne vem, kakšne vasi bogu izza hrbta, temveč gre za prominentno, uveljavljeno ime, ki ga ni bilo možno preslišati ali spregledati, pa če smo si še tako želeli. Nekako se je, sicer bolj v osemdesetih letih, enostavno vžgal v našo podzavest, pa čeprav ni marsikdo poznal niti ene pesmi. In ko po dolgoletnem oddihu pridejo v Slovenijo, je na voljo le en koncert, na katerega se lahko zgnete maksimalno 100 fanov, če pa jih je več, se bodo pa že zgnetli na majhnem prostoru, ki loči šank od odra. Stvar bi bila za preživet, če bi imeli na voljo vsaj osnovno infrastrukturo za kvalitetno medijsko poročanje. Tokrat sem svoje redno delo glasbenega novinarja na eni izmed televizijskih postaj poskušal združiti še z recenzijskim prvencem za rockline.info. K vragu: delam tudi za oddajo Aritmija, kjer moja malenkost skrbi za razbijanje ušesnega voska ter depilacijo ob morebitnem preglasnem poslušanju televizorja, saj kot glasbeni novinar pokrivam tisti del glasbenega spektra, ki ga ljubkovalno imenujejo hard’n’heavy. Na koncert, zaradi pomanjkanja posluha organizatorjev, nismo prišli, pa čeprav je bilo rečeno, da je vse dogovorjeno. Juvenilni odzivi posameznih odgovornih ljudi pripeljejo do tega, da medijske navzočnosti, če le-ti omenijo kakršnekoli svoje prošnje ali potrebe, enostavno ne potrebujejo. Verjamem, da bi si marsikdo želel videti kako je bilo, pa tega enostavno ne bo videl. Zaradi navajanja svojih osnovnih potreb so nas črtali z liste povabljencev.
Da strnemo: Dirty Skunks so pač ubrali svojo pot, po kateri lahko velika imena stlačimo v prostor v velikosti vaše spalnice. To je prvi očitek oz. pripomba, saj verjamem, da bi si koncert verjetno želelo ogledati več ljudi.
Drugi očitek je bolj opazka- majice in CD-je ter vse ostalo je možno prodajati direktno pri straniščih. Saj je današnja mladež marsičesa navajena, a vonj po fekalijah mi ravno ne zbuja želje po nabavi najnovejšega ploščka katerekoli skupine…
Tretji očitek leti na nerazumevanje osnovnih potreb za normalno delo, pa dajmo si laskat, novinarjev- potrebuješ vsaj jasno napovedano uro kdaj intervju bo, kdo bo tvoj sogovornik ter koliko časa imaš na voljo, kako je z možnostjo snemanja koncertov itd. Če govorimo o profesionalizmu, s perjem katerega se večina ljudi tako rada kiti, potem je to osnova. Nadalje: mediji, pa če gre za tiskani, video ali katerikoli drugi so (!!!) reklama posameznega dogodka. Reklama trži dogodke, ki se bodo dogajali vnaprej, sleherna skupina, ki pa bo godla pri nas, pa potrebuje določene informacije o organizaciji koncertov ter o vtisih njihovih predhodnikov na naših malih odrih. Osnovna komunikacija med mediji ter organizatorji (obojestranska komunikacija, izmenjava osnovnih informacij ter obojestransko sodelovanje)- to je nujen pogoj za uspeh. Vprašanje je koliko so dejanske ambicije za nadaljnje vabljenje zvenečih imen v prihodnje. Če gre samo za pozo, po kateri je lahko sleherni Kekec tudi organizator koncertov, potem se, dragi moji, ne smemo čuditi, da toliko koncertov enostavno odpade, so slabo oglaševani in nenazadnje slabo obiskani. Slehernik, ki misli, da lahko koncert izpelje, naj ga izpelje korektno. Ne gre samo za prodajo kart ter tiskanje plakatov in najem prostora. Je še veliko več. Pa bodimo srečni, da imamo še vsaj toliko malo, kolikor dobimo ponujenega in dejansko izpeljanega. Saj ne pravim- marsikaj se je popravilo na bolje. Imamo več koncertov kot jih je bilo, ne vem, 15 let nazaj. Tudi imena so bolj zveneča. Obisk je bil za marsikaterega organizatorja dober. Meli so si roke. Manejo si še zdaj in še si jih bojo. Samo za informacijo- toliko znamo govoriti o primerjavi s tujino. Zakaj ne bi tudi promocijske dejavnosti koncertnih dogodkov poskusili kopirati od tistih, ki to nekoliko bolje obvladajo ter dejansko imajo kaj za pokazat. Potem ne bo več spodrsljajev kot so bili Marilyn Manson, Michael Jackson in podobni dogodki v Sloveniji (mimogrede- niti eden niti drugi nista bila izpeljana…). Vprašanje pa je s kakšnim okusom v ustih bodo od tod krenili Napalm Death in njihovi prijatelji. Še bolj pomembno pa je: kdaj (in če sploh še) se bodo po tem takem še vrnili v naše loge… Vsekakor gre za nezaupnico tokratnim organizatorjem, ki so bili pri svojem delu, milo rečeno, amaterski, ozkogledi ter poslovno nekorektni.
