Avtor: Sandi Sadar Šoba
Izvajalec: Showdown, The
Založba: Century Media
Izid: year
Ocena: 3/5
Za nami je precej metalsko obarvano leto, kjer smo poleg novitet imeli možnost pograbiti priložnost ter dokupiti stvari, ki bi drugače šle v pozabo. November ni izjema, saj bero metala dopolnjuje tudi ponatis petčlanske zasedbe The Showdown, A Chorus Of Obliteration. Elizabethtonska simpatična mešanica krščanske sporočilnosti ter težkometalnega žaganja je prvič luč sveta ugledala že leta 2004.
Metal je pravzaprav povsem ustrezna pojmovna redukcija tega, kar nam The Showdown nudijo. Slogovno precej posrečen preplet južnjaškega rocka, borbene etike heavy metala ter vokalnega death-metal-coreovskega petja je čudovito vabilo za vse privržence skupin As I Lay Dying, Shadow Fall, God Forbid ter vseh ostalih, ki so se navduševali nad Metallico, pa jim je bil sčasoma zvok malenkostno premehek. Lirično govorijo o junaštvih, kratkosti bivanja ter borbi za preživetje. Melodično popeljejo poslušalca na divjo vožnjo na vrtiljaku prefinjenega in uravnoteženega upočasnjevanja ter pospeševanja ritma, zabeljenega z jeklenim zvokom rohnečih kitar. Razpon žanrskega poigravanja je moč čutiti že od prvega rifa dalje. Pravzaprav dobi naključni poslušalec že s poslušanjem prve pesmi, a Monument Encased in Ash, pa nadalje v pesmih kot je Epic: A Chorus Of Obliteration ter ostali paleti ponudbe vpogled v celo paleto že preizkušenih glasbenih pristopov (izstop iz pričakovanega hrumenja predstavlja le balada Laid To Rest). Za občutek že preveč slišanih, saj se lahko povsem upravičeno vprašamo: kaj novega lahko The Showdown sploh nudijo? Morebiti zabavo ter zgoščeni pregled po zgodovinsko-geografsko pestrem podzemlju metalskega žanra za vse tiste, ki so šele začeli iskati in brskati po policah v glasbenih trgovinah ali pa za vse tiste, ki so preleni, premalo drzni ali pa samo finančno osušeni, da bi si lahko privoščili izvirne in temeljne plošče, iz katerih so nedvomno črpali tudi The Showdown v svojem rafiniranem prehajanju od iron maidenovske melodike do aktualnega metal coreovskega drvenja ter vsega vmesnega? Pri vsem skupaj pa dajejo občutek, da so vsemu navkljub še vedno zvesti osrednjim vrednotam heavy metala: zabavi, brezkompromisnosti in neposrednosti. Kot glasbeniki se nedvomno izkažejo, v domiselnosti pa obstajajo še prosta polja za razvoj in evolucijo. Pa predvsem za malo več domiselnosti in originalnosti. Plošča A Chorus Of Obliteration ne pomeni nikakršne novosti na glasbenem področju, a je včasih prav ta predvidljivost in lepota že povedanega in slišanega lahko prav pomirjujoča in neškodljiva. Za prvenec kakšne skupine je to precej dostojen in obetaven izdelek, ki si ne zasluži pretirane graje. Manjka le ščepec tistega, kar izjemne dviguje nad golo povprečje, kar ločuje majhne od velikih, izbrance od pozabljenih in zmagovalce od poražencev. Ščepec, zaradi katerega je zvok, ki ga slišimo ne samo grmenje, nakladanje in prazen obet vakuumsko pakiranega prdenja v prazno temveč smo deležni tudi udara strele. Mogoče bo bolje s prihajajočim albumom Temptation Come My Way?
Zasedba
David Bunton – vokal
Josh Childers – kitara, vokal
Travis Bailey – kitara
Eric Koruschak – bas
Andrew Hall – bobni
Produkcija
Bruce Fitzhugh
Seznam skladb
1. A Monument Encased in Ash (5.56)
2. Hell Can’t Stop Us Now (3.38)
3. Epic: A Chorus Of Obliteration (3:32)
4. From The Mouth Of Gath Comes Terror (6:30)
5. A Proclamation of Evil’s Fate (4:02)
6. Dagon Undone (The Reckoning) (4:33)
7. Iscariot (3:00)
8. Your Name Is Defeat (2:34)
9. Your Name Is Victory (3:02)
10. Laid To Rest (5:53)
11. Give Us This Day / Bonus Track (4:04)
