Markus Grosskopf (Helloween) – življenje je prekratko, da bi zajebavali drug drugega (2007)

Datum intervjuja: 16.11.2007

Priložnost, da se lahko usedeš za isto mizo k debati z legendarnim Helloween basistom Markusom Grosskopfom, ni ravno vsakdanja. Možakar predstavlja danes pravi steber evropskega heavy metal gibanja, saj ga živi in gradi praktično od njegovega prapočela. S Hellowen je preživel, skozi radost in trpljenje, prav vse trenutke! Prebrodil je čase njihovih velikih uspehov, kot tudi najtežje trenutke kariere, skozi katere so se Helloween morali trdovratno prebijati, da so lahko obstali in postali danes to kar so. Ena največjih, najbolj spoštovanih ter cenjenih evropskih power metal skupin, katere se počasi že oprijemlje častitljivi status legend.

Z Rokom sva se znašla zadnja na seznamu medijev, ki so v Beogradu želeli dobiti intervju s Helloween. Reč se je za RockLine nekoliko zapletla, saj nam je zmanjkalo časa, da opravimo intervju pred tonsko vajo Helloween. Markus naju je v naprej vsekakor pomiril, da opravimo intervju takoj po tonski vaji, kar sva potem, ko naju je fant iz osebja lokalnega promotorja Terranostra Promotions, prišel poklicat, z Rokom naposled tudi srečno dočakala…

RockLine: Markus, v veliko čast nama je da lahko debatirava tukaj in s teboj!
Markus: Ni problema. Zaradi mene se lahko pogovarjava tudi o tvoji punci, ha, ha, ha…

Markus (se ozre po mizi za katero sedimo in premeri količino pijače v kozarcih): Opazil sem, da sta vidva popolnoma usklajena pri pitju piva.
RockLine: Absolutno. The Police bi temu rekli Synchronycity.
Markus: Ha, ha, ha, ha…

Rok je ravno globoko zajemal sapo, da postavi najbolj ambiciozno vprašanje večera, Markus je na vse pretege napenjal uhlje in strigel z njimi, da bi kar se da podal najbolj ambiciozne odgovor večera, ko vstane izza mize in se odpravi zapret vrata prostora namenjenega zaodrju. Iz pritličja se je že začel gromovito razlegati splošni direndaj, saj so obiskovalci že v močnem nalivu drli v dvorano SKC.
Markus (se vrne, prisede nazaj): Upam, da bo tole vsaj malo zaleglo.

RockLine: Končno se je zgodilo! Helloween in Gamma Ray skupaj na turneji!
Markus: Res je! In tu smo!

RockLine: V lepem Beogradu!
Markus (ki je slabo prestregel komentar): Kako?

RockLine: V lepem Beogradu v Srbiji!
Markus: Seveda! In to prvič v karieri Heloween.

RockLine: Torej kaj je botrovalo k temu, da sta se obe skupini znašli na skupni turneji?
Markus: Ta ideja se je pričela realizirati kako leto nazaj. No ta ideja je stara že kaki dve leti, a takrat preprosto ni bilo časa. Nekako smo počakali da obe skupini posnameta vsaka svoj novi studijski album, ga izdata in da bi bil takoj potem pravi trenutek, da skupaj odrinemo na turnejo.

RockLine: Komaj dober mesec je tega, kar ste izdali album “Gambling With The Devil”, v oktobru letos. Kaj se skriva za naslovom?
Markus: Ufff, mnogo stvari. Denimo kakšna je cena, ki jo plačaš za tvoj uspeh, recimo v tem primeru ker smo vsi glasbeniki, uspeh v glasbeni karieri. Nikoli ne veš kaj se bo zgodilo. Kaj pridobiš, kaj izgubiš. Reč je v tem da vseskozi igraš, da staviš v življenju, ne veš pa kaj lahko pričakuješ. Preprosto igraš ker uživaš v tem, ker te to vznemirja, ker te riziko profita in izgube privlači. Kakšna pa je cena, ki jo plačaš, preprosto ne veš in zato pravzaprav hazardiraš, ko se podajaš v neko igro. Če bi bilo vse že v naprej jasno, reč sploh ne bi bila vznemirljiva, zanimiva. To velja za sleherno življenjsko področje. No glasbeni posel je dokaj riskantna reč, in nemara beseda hazardiranje v glasbi še toliko bolj pride do izraza. Torej album “Gambling With The Devil” te vabi k igranju. Vsaj izbiraš lahko ali boš igral igro albuma ali ne.

RockLine: “Gambling With The Devil” je znova bolj temačen Helloween album, eden bolj temačnih albumov. Je zanimiva mešanica ostrine, ki jo prinaša album “Better Than Raw”, epskosti albuma “Keeper Of The Seven Keys Pt. II – The Legacy” in temačne atmosfere “The Dark Ride”.
Markus: Hoteli smo narediti drugačen album. Brez zapletenega koncepta, brez daljših skladb. To lahko namreč postane dolgočasno, da na vsak album vtakneš neko daljšo skladbo. Hoteli smo narediti nekoliko agresivnejši in udarnejši album, kjer izstopajo krajše skladbe z neposrednim riffom. Mislim, da nam je to uspelo.

RockLine: Kako je potekalo snemanje novega albuma?
Markus: Predpriprave so potekale tako, da smo si člani skupine preko interneta pošiljali datoteke z motivi. V če m je trik tega? Ko smo se vrnili z zelo obširne prejšnje turneje, smo si vzeli seveda nekaj tednov počitka, se posvetili družinam, vsakdanjiku. No, ker pa zahteva snemanje v studiih delo, kjer je potrebno tudi več mesecev, smo se izognili temu, da bi morali biti zaprti v studiu več mesecev tako, da smo pričeli eksperimentirati s pošiljanjem datotek z motivi, ki smo si jih izmenjavali in to je delovalo zelo učinkovito. Veš, to je zelo težko, ko si celo leto z doma. Seveda so tukaj krajši vmesni premori med turnejo, ko ni koncertov, a to ne zaleže prav dosti, kmalu je regularni turneji v dvoranah Evrope sledila turneja po festivalih. Potem smo šli v Južno Ameriko. Nasitiš se drug drugega, avtobus resnično postane v tem času daleč premajhen za 16 ljudi. Doma imam studio in to je odlično, kajti vse bas linije posnamem kar doma. Potem, pa jih pošljem producentu.

RockLine: Ti posnameš bas linije, Andi prispeva svoje ideje, ki so zabeležene ločeno…
Markus: Ne, ne… Seveda se Helloween videvamo vmes. Recimo kak teden si vzamemo vmes časa, da se sestanemo in pogovorimo komu so katere ideje všeč, se dogovorimo o usmeritvah za posamezne skladbe oziroma ideje, motive, potem se spet vrnemo vsak na svoj dom. Začne se snemanje za bobne, sledijo kitare, spravimo to v stereo zvok. Potem zadevo pošljemo producentu. Precej preprosto je to postalo. Lahko ostaneš doma, si z družino, greš v kino, lahko grem na pijačo s prijatelji, se videvam s sorodniki itd.. Reč presenetljivo odlično funkcionira. Sprva je bilo to zamišljeno kot nek eksperiment, potem pa je iz njega nastal odličen album.

RockLine: Bi se Helloween odpravili, tako kot sedaj z Gamma Ray, na turnejo tudi z vašim bivšim pevcem Michaelom Kiskejem?
Markus: Hudiča,… kaj pa bi Kiske počel lahko? Kako bi lahko šel z nam na turnejo človek, ki govori celemu svetu, da sovraži heavy metal zvok kitar? Mislim, da tak človek ne bi zdržal dolgo z nami na turneji. To absolutno ne bi klapalo skupaj.

RockLine: Kako pa kaj Michael Grosskopf in solo kariera? Ali pripravljaš kaj v zvezi s tem?
Markus: Aha. Pravkar sem posnel album, iziti mora januarja 2008, pri založbi Frontiers Records. Konec januarja izide. Gre za album z melodijo podrejeno bas kitaram. Zadeva se bo imenovala Bass Invaders. Na albumu bodo povsem normalne skladbe. Ne bo kakšnih dolgoživih soliranj in raztegovanj, seveda bodo v te kompaktne skladbe vpete solaže, celo dvojne bas solaže, mislim večdelne solaže. Tu bodo bobni in tu bo vsekakor tudi vokal. Bas kitare bodo distorzirane, z zvokom ki bo zgradil riffovsko ozadje. To bo zelo zanimiva reč. Na albumu sodelujeo Scmier iz Destruction, pa Tom Angelripper iz Sodom, potem je tu Peavy iz Rage. Ti trije so pravi Bass Invaders, ker so vsi basisti in pevci in to sem tudi izkoristil pri idejah za ta projekt. Dele, ki jih igram jaz na bas kitari, pa bo odpel Apollo Papathanasio iz skupine Firewind. Na albumu bo sodelovalo mnogo gostov. Ti bodo v glavnem zadolženi za solaže. To so med drugim npr. Rudy Sarzo, Billy Sheehan, DD Verni (Overkill), potem Sonny Rocker iz skupine Stray Cats, Dirk Schlächter iz Gamma Ray, tu je še Eggi iz Edguy in Joey Vera (Fates Warning, Armored Saint).

RockLine: To zveni fantastično! Povej nam, Helloween ste šli skozi mnogo, mnogo sprememb. Postava se je velikokrat zamenjala, bili so vzponi, bili so padci. In vedno ste preživeli. Kako vam je to uspevalo?
Markus: Preprosto vztrajaš. Nikoli ne odnehaš. Preprosto furaš svojo vizijo naprej. Dejansko velikokrat čutiš v sebi, da želiš izraziti neko reč drugače kot ti to v nekem trenutku dopušča realnost. Seveda pride do trenj, ljudje preprosto ne vidijo več smisla nadaljevati. Odnehajo. Vendar je volja tista, ki te ohranja. Zelo sem zadovoljen s trenutno postavo. Pravzaprav lahko rečem, da sem ob tem zelo srečen.

RockLine: Helloween lahko smatramo za legende. Postavili ste pravzaprav zametke za razvoj power metala, ga definirali. Kako vidiš današnjo situacijo za heavy metal glasbo?
Markus: Menim, da se tadicionalni heavy metal rahlo vrača nazaj na sceno. To mi je zelo všeč. Bila pa so devetdeseta, ko je bilo vse kar je zvenelo vsaj kanček, kot heavy metal prezirano. Vsi so se ti smejali, če si igral heavy metal, smejali so tekanju po odru z dolgimi lasmi itd,… Pravzaprav vsemu kar je spadalo in bilo povezano kakorkoli s heavy metalom so se smejali. Bil je splošen občutek sovraštva do heavy metal glasbe. Pred tem pa so heavy metal v osemdesetih ljudje imeli radi. Okej, logično je da so stvari, ki jih ljubiš in ki jih sovražiš. A sam to razumem tako, da imaš neko mnenje in če rečem recimo: “To mi je všeč”, mi bo to vedno všeč in če mi kaj ne bo všeč, tudi bom stal za tem, da mi ni. Ne razumem pa tega, kako lahko nekdo, ki je več let prisegal na heavy metal glasbo, potem govori, da jo sovraži. Ne vidim pametnega razloga, da bi ljudje tako spreminjali mnenje. To je tako zlagano. Hecno ne, da odraščaš v heavy metalu, potem pa praviš, da ti ni všeč, samo zato, ker se je na sceni pojavila neka druga glasba. No tudi nova glasba ima lepe stvari, veliko pa je sranja, kar pa nikakor ni zadosten razlog, da bi sovražil glasbo s katero sem odraščal. Tega ne bom nikdar razumel. Devetdeseta so bila zelo nenaklonjena in neprijazna heavy metalu.

RockLine: Tudi MTV je takrat naredil veliko škode, ko je posiljeval ljudi z grunge gibanjem.
Markus: Okej, seveda ni nič narobe s tem, da je na sceni nova glasba. Vendar pa, če rečeš za nekaj, da ti je všeč potem se drži tega. Ne pa da spreminjaš mnenje. Bodi iskren do sebe in bodi kar si. Pretvarjanje ni rešitev. Lažeš najprej samemu sebi.

RockLine: Menim da ste nemške skupne kot ena velika srečna družina, ki držite danes velik del metal scene pokonci, v približevanju le te mladim. Preprosto držite skupaj. Če kdo manjka v postavi ene skupine, vskoči v vanjo nekdo drug iz druge skupine. Pomagate si. Tak je občutek.
Markus: Ja to bo kar držalo. Pomagamo si res. Vendar pa je za to bilo potrebno kar lepo časovno obdobje. Iz izkušenj smo se mnogo naučili tudi o sobivanju. Veliko več dosežeš, če držiš skupaj, mislim veliko več za heavy metal sceno, kot pa če vlada neka odkrita ali prikrita kompeticija nizkih udarcev. To bi nas vse pokopalo.

RockLine: Kakšen tje vaš tour manager je Kosta Zafiriou (bobnar skupine Pink Cream 69 op.p.)?
Markus: Rad imam tega fanta, res! Zelo lepo ravna z ljudmi, je odličen organizator. V bistvu bdijo nad vsem trije ljudje, da turneja poteka gladko. V kolikor gre kaj narobe, se točno ve kdo ga je polomil in če gre kaj narobe, se napaka odpravi nemudoma, že naslednji dan se težave najkasneje razrešijo. Tako stvari tečejo gladko in vsi smo zadovoljni. Drugače je bilo, ko smo imeli management v katerem je bilo zaposlenih med 300 in 400 ljudi. Postavil si vprašanje, dobil si odgovor.. In to napačen, ki je prispel do tebe čez 6 tednov. Nihče izmed nas ni vedel kaj se je takrat v resnici sploh dogajalo. Organizacija sedanje turnej pa je resnično nadvse uspešna kar se učinkovitosti tiče. Vse pobude se realizirajo desetkrat hitreje, kot so se, ko je imela roko nad teboj cela horda ljudi.

RockLine: Ali so Axxis kot predskupina odstopili od turneje? Danes namreč tu v Beogradu ne igrajo?
Markus: Ne, ne. Axxis se nam pridružijo. Mislim, da v decembru šele. Spremljali nas bodo mislim da na koncertih izključno po Nemčiji. Za njih je nekoliko težje, nimajo veliko sredstev na proračunu, bolj se morajo posvečati kalkulacijam, da jim znese preživeti. V Nemčiji so cenjeni in tam jih bo obiskalo veliko število fanov, no tako to jaz vidim. Super je da so tudi Axxis z nami na turneji. Sicer pa je njihov bobnar André Hilgers prispeval polovico bobnov na mojem Bass Invaders albumu.

RockLine: Katerega basista bi navedel, da je kot glasbenik, bil najbolj vpliven zate, kar se tiče tvojega sloga igranja?
Markus: To bi bil definitivno John Entwistle. Če bi bil še živ, bi prav gotovo igral na moji solo plošči. Ta album bom posvetil spominu nanj. No žal sem s svoj idejo bil za Entwistlea nekoliko prepozen.

RockLine: Ali pa je bil Entwistle prehiter zate?
Markus: Ha, ha, ha, ha, ha… lahko rečeva tudi tako, ja.

RockLine: Pravkar nam je nakazal poba iz ekipe lokalnega promotorja, da se naš čas za intervju izteka…
Markus: Ah, tako? Dobro potem…

RockLine: …kar nama je zelo žal. Povej Markus, kakšno je tvoje sporočilo slovenskim fanom skupine Helloween?
Markus: Pridite na naš koncert, skupaj bomo naredili žur in se imeli super. Helloween vam prinašamo veliko zabave. Sicer pa živite lahkotno in počasi. Življenje je prekratko, da bi zajebavali drug drugega.

RockLine: Markus hvala za tvoj čas. Želiva ti super špil nocoj tu v Beogradu!
Markus: Hvala tudi vama.

Galerija slik