Avtor: Aleš Podbrežnik
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Kraj: Bluesiana Rock Cafe / Velden Am Woerthersee (Vrba na Koroškem) / Avstrija
Datum koncerta: 04.11.2010
Število obiskovalcev: 70
Cena karte: 30,00€
Michael Landau je človek, ki sodi v ožji nabor najbolj iskanih studijskih glasbenikov. Gre za kitarista, ki lahko igra vse. Brez naročila, ali po naročilu. Ob tem je razvil svoj prepoznavni slog, ki je njegova osebna izkaznica, kakršne ne ulovi nihče drug. Mož je doslej sodeloval na preko 700 različnih studijskih izdelkih, različnih izvajalcev. Med tistimi najbolj znanimi s katerimi je sodeloval v studio sodijo Miles Davies, Joni Mitchell, Pink Floyd, BB King, Ray Charles in Rod Stewart. Landau ni le iskan v studiu, je pogost legionar koncertnih turnej. Nazadnje smo ga lahko na odru občudovali tudi Slovenci, ko je v novembru 2009 kot del spremljevalne ekipe italijanskega pop rock estradnika Erosa Ramazottija obiskal Ljubljano.
Michael Landau torej ni od včeraj. Veliko zaslug za njegov preboj v vrh najboljših je imel tudi znameniti Toto kitarist Steve Lukather, ki je zastavil vselej dobro besed in priporočil kolega nekaterim najvidnejšim glasbenim izvajalcem našega časa.
Michael je torej prispel v Evropo na novo turnejo. S seboj je pripeljal svojega dolgoletnega kompanjona na bobnih Garyja Novaka in novega basista Andyja Hessa na bas kitari. Trio The Michael Landau Group je tako formiran le za nastope po Evropi. Ko se Landau in Novak vrneta v ZDA, se tam združita s pajdašema Robbenom Fordom in basistom Jimmyjem Hasslipom v superformacijo Renegade Creation, ki odrine na ameriško turnejo.
Mož, ki se mu po ožilju pretaka izreden občutek za fuziranje jazzovskih, rock in blues prvin, je Bluesiano obiskal že aprila 2007, da pa ne bi pozabili na njegov fantastični koncert izpred več kot treh let, je vrla lastnica kluba Gudrun Koffler poskrbela za novo bogato koncertno izkušnjo, ki poteši še tako izbirčna ušesa slehernega glasbenega gurmana.
Michael je stopil na oder natanko ob 21.15 uri. V prvem delu je razgreval občinstvo z sedmimi kompaktnimi skladbami, ki so bazirale na osnovah blues glasbe. To se je izkazalo za smelo potezo, saj je vselej zadržano avstrijsko publiko kaj hitro pripravil v lagodno pozibavanje. Trio je vrhunsko usklajen. Ne zgreši tona, ne udari mimo v ritmiki. Skorajda uspaval nas je Landau s svojo mehkobo, a ko je občasno nadistorzirano zahrumelo, je v klubu skoraj stekla vrglo iz oken. Odločno preveč naglas.
Trio naredi premor natanko ob 22.00 uri. Čez 20 minut so nazaj. Drugi del je precej daljši, raziskujoč, drzen, da ne rečem izzivalen, saj prestopa meje znanega in že odkritega. In to je ravno največja Michaelova privlačnost! Ta del je bil posvečen jazz glasbi in fuziranju jazz glasbe z rockom in bluesom. V silno zanimivih varietetah glasbene nepredvidljivosti in zategadelj dodatne privlačnosti. Pravzaprav v celoti instrumentalni drugi del je postregel s še več navdušujočimi eskapadami vseh treh glasbenikov. Primat je seveda pripadel Landau-u, ki je znova navduševal z izjemno kontrolo nad instrumentom, nad pretkanim oblikovanjem tonov, izvabljanjem še tako pretanjenih in na uho popolno čutečih sosledij le teh. Poleg tega ni bilo težko razbrati, da je Landau absolutni posebnež, saj ubira prijeme, ki jih ne vidiš v nobenem učbeniku, kar namiguje na to, da je Landau zelo verjetno popoln samouk, če ne celo tako talentiran, da je kljub osnovni glasbeni izobrazbi, tehniko igranja prikrojil lastnemu artističnemu geniju unikatne ekspresije. Mnogokrat si je Michael pomagal tudi z golim ubiranjem strun – fingerpickingom, s čimer je še poudaril organsko zasnovan zvok svoje kitare. Nepredvidljivo, spontano, a vseskozi neskončno poslušljivo ter podkožno zajedljivo.
Landau, ki me koncertom ni skrival zadreg pri komunikaciji s publiko, ni izdavil več iz sebe kot nekajkratnega: “Hvala vam!”, so pa nekatere grimase in gestikuliranja povedala mnogo več. Landau je v tem oziru namreč lahko zelo zabavna oseba.
Kakorkoli, ob 23.25 je odjeknil zadnji ton v solidno obiskani Bluesiani s kakimi 70 glavami. Glasnih ovacij ni in ni hotelo biti konec. Sproščen večer nepozabne izkušnje z The Michael Landau Group, ki v kakovostnem oziru sodi v postrežbo največjih kitaristov od Robbena Forda, do Carla Verheyena in Stevea Lukatherja. Fantastika kitarske poezije ubrana na povsem edinstven način!
fotografije: Aleš Podbrežnik
Galerija slik
