Mike Stern & Bill Evans Band feat. Darryl Jones & Dennis Chambers, 5.7.2016, Ljubljana (Cvetličarna)!
Avtor: Aleš Podbrežnik
kdo: Mike Stern & Bill Evans Band feat. Darryl Jones & Dennis Chambers
kje: Ljubljana, Cvetličarna
kdaj: torek, 05.07.2016, ob 21.00 uri
Spektakularni jazzovski dogodek, v torek, dne 5.7.2016, v ljubljanski Cvetličarni!
Vstopnice v predprodaji na vseh mestih Eventim in Petrol!
Mike Stern (kitara)
Mike Stern spada med najbolj priznane električne kitariste svoje generacije. V štiri desetletja trajajoči karieri je sodeloval s skupino Blood, Sweat & Tears ter z glasbeniki, kot so Billy Cobham, Miles Davis, Jaco Pastorius, Brecker Brothers in Joe Henderson. Posnel je 16 albumov, med katerimi je bilo šest nominiranih za nagrado grammy. Kitarski solist spaja energični rock-fusion z zahtevnimi jazz harmonijami in zvoki bluesa. Ko kanalizira svoje osebne kitarske heroje, med katerimi so Jimi Hendrix, Wes Montgomery, Jim Hall in Albert King, je sposoben v hipu dvigniti »koncertno temperaturo« publike.
Stern se je rodil v Bostonu leta 1953. Odraščal je v Washingtonu, nato pa se je vrnil v Boston na Berklee College of Music. Prva priložnost se mu je ponudila leta 1976 pri skupini Blood, Sweat & Tears. Po dveh letih snemanja in nastopanja s priljubljenim rock bandom, se je Mike med leti 1979 in 1981 pridružil bobnarju Billyju Cobhamu in njegovi power-fusion skupini Glass Menagerie. Tam je Sterna opazil Miles Davis in ga vključil v svojo nepozabno comeback zasedbo z basistom Marcusom Millerjem, bobnarjem Alom Fosterjem, tolkalistom Minom Cinelujem in saksofonistom Billom Evansom. V treh letih sodelovanja z Milesom se je Stern pojavil na dveh maestrovih albumih – Man with the Horn (1981) in Star People (1983).
Do leta 1985 je bil na turneji z Jacom Pastoriusom in njegovo skupino Word of Mouth Band, nato pa se je vrnil k Milesi in z njegovo zasedbo odšel na skoraj enoletno turnejo.
Leta 1985 je izdal prvenec Neesh pri japonski založbi Trio Records, leto za tem pa je pri ameriški založbi Atlantic Records izdal album Upside Downside, na katerem so sodelovali priznani glasbeniki: alt saksofonist David Sanborn, tenor saksofonist Bob Berg, basisti Mark Egan, Jeff Andrews in Jaco Pastorius, klaviaturist Mitch Forman ter bobnarja Dave Weckl in Steve Jordan. Stern je bil naslednji dve leti član kvinteta Michaela Breckerja in leta 1988 so izdali album Don’t Try This At Home.
Poleti leta ‘86 se je Stern odpravil na turnejo z Davidom Sanbornom, kasneje pa se je pridružil električni različici zasedbe Steps Ahead, kjer so bili še vibrafonist Mike Mainieri, saksofonist Michael Brecker, basist Daryl Jones in bobnar Steve Smith.
Sternov naslednji album Time In Place je izšel pri založbi Atlantic leta 1988, na njem pa je sodeloval z bobnarjem Petrom Erskinom, klaviaturistoma Jimom Beardom in Donom Grolnickom, basistom Jeffom Andrewsom in tolkalistom Donom Aliasom. Temu je leto kasneje sledil album Jigsaw, na katerem je tudi skladba Chief, Mikeova velika oda Milesu.
Leta 1991 je Mike izdal album Odds Or Evens, na katerem sta sodelovala bobnar Dennis Chambers in basist Lincoln Goines. Leto za tem se je Stern pridružil bratoma, Michaelu in Randyju Breckerju, pri obuditvi njune zasedbe Brecker Brothers Band (z njo je nastopil tudi v programu 33. Jazz festivala v Ljubljani leta 1992) in snemanju težko pričakovanega albuma Return of the Brecker Brothers. Sternov naslednji album Standards (and Other Songs) je luč sveta ugledal leta 1993 in mu prinesel naziv najboljšega kitarista leta po izboru kritikov in bralcev revije Guitar Player. Temu sta v letih 1994 in 1996 sledila zelo uspešna albuma What It Is in Between the Lines, za oba je dobil grammy nominaciji.
Leta 1997 je Stern z basistom Johnom Patituccijem, bobnarjem Jackom DeJohnetteom, tolkalistom Donom Aliasom ter posebnima gostoma Michaelom Breckerjem in Davidom Sanbornom posnel album Give And Take. Njihove izjemno svobodne izvedbe skladb, kot so Oleo Sonnyja Rollinsa, Giant Steps Johna Coltranea, I Love You Colea Porterja in Who Knows Jimija Hendrixa, je Sterna privedla do nagrade za najboljšega kitarista leta (Orville W. Gibson Award).
Njegov deveti album pri založbi Atlantic iz leta 1999 nosi naslov Play in predstavlja šest-strunsko srečanje s prijateljema in kolegoma Billom Frisellom in Johnom Scofieldom. Nato je leta 2001 Stern naredil prvi korak k vokalni glasbi in izdal album Voices, kjer so svoje glasove prispevali Richard Bona, Arto Tuncboyaciyan in Elisabeth Kontomanou. Po 15 letih pri Atlantic Records se je Stern preselil k založbi ESC in leta 2004 izdal album These Times z eklektično zasedbo visoko profiliranih glasbenikov, vključno z basistom Richardom Bono, s saksofonistom Kennyjem Garrettom in Belo Fleck na bendžu.
V avgustu leta 2006 se je Stern pridružil založbi Heads Up International in izdal Who Let the Cats Out?, ki mu je ponovno prinesel nominacijo za grammyja. Na njem so sodelovali izjemni glasbeni izvajalci, kot so basist in pevec Richard Bona, basisti Anthony Jackson, Meshell Ndegeocello, Chris Minh Doky in Victor Wooten, trobentač Roy Hargrove, saksofonista Bob Franceschini in Bob Malach, bobnarja Dave Weckl in Kim Thompson, virtuozni harmonikar Gregoire Maret ter klaviaturist in producent Jim Beard. Stern je leta 2007 na mednarodnem jazz festivalu v Montrealu prejel častno Miles Davis Award. Nagrado podeljujejo tistim mednarodno prepoznavnim glasbenikom, ki so s svojim delom zaznamovali in prenovili jazz. Med prejemniki so tudi Keith Jarrett, Wayne Shorter, Michael Brecker in Charlie Haden.
Istega leta je bil Stern rezidenčni umetnik na poletnem festivalu, kjer se je na navdušujočih koncertih večkrat pridružil energičnim Yellowjackets. Njihova kinetična energija je bila leta 2008 posneta v studiu in album z naslovom Lifecycle je prejel grammy nominacijo za najboljši sodobni jazz album leta.
Leta 2008 je Stern kot izkušen svetovni popotnik svojo zasedbo vodil po Evropi, Aziji in drugod. Takrat je nastal tudi nepozabni posnetek koncerta v pariškem klubu New Morning, s saksofonistom Bobom Franceschinijem, basistom Tomom Kennedyjem in bobnarjem Daveom Wecklom, ki je leto kasneje izšel kot DVD z naslovom New Morning: The Paris Concert. Istega leta je bil Stern uvrščen na Down Beatovo lestvico 75 najboljših kitaristov. Seznam izpostavlja velike jazz in blues kitariste ter poudarja vpliv kitare, vse odkar si je v 20. letih prejšnjega stoletja priborila svoje mesto v jazz glasbi.
Avgusta leta 2009 je Stern izdal ambiciozni album Neighbourhood , na katerem je sodeloval s kopico prepoznavnih glasbenikov, kot sta kitarista Steve Vai in Eric Johnson, basista in vokalista Esperanza Spalding in Richard Bona, »botri« Medeski Martin & Wood, bobnarji Dave Weckl, Terri Lyne Carrington, Cindy Blackman Santana in Lionel Cordew, basista Chris Minh Doky in Lincoln Goines, saksofonista Bob Franceschini in Bob Malach, trobentač Randy Brecker ter klaviaturist in producent Jim Beard.
Leta 2012 je revija Guitar Player Sternu podelila Certified Legend Award, ki so jo v preteklosti prejeli tudi Les Paul, Duane Eddy, Dick Dale, Larry Carlton in Tommy Emmanuel. Junija istega leta je Stern izdal še album z imenom All Over the Place na katerem gostujejo trobentač Randy Brecker, saksofonisti Kenny Garrett, Chris Potter, Bob Franceschini in Bob Malach, bobnarji Dave Weckl, Keith Carlock, Lionel Cordew, Al Foster in Kim Thompson, klaviaturist in producent Jim Beard in Mikeova žena, kitaristka in pevka Leni Stern. Zvezdniško zasedbo zaključi še delegacija električnih in akustičnih basistov, med katerimi so Esperanza Spalding, Richard Bona, Victor Wooten, Anthony Jackson, Dave Holland, Tom Kennedy, Will Lee in Victor Bailey.
Sternov aktualni album je izšel leta 2014 z naslovom Eclectic, na njem pa sodeluje s teksaškim kitaristom Ericom Johnsonom. Album je prava poslastica za vse ljubitelje kitarske glasbe, kitarista v enajstih skladbah predstavita širok slogovni spekter, medtem ko izkazujeta ljubezen do Hendrixa v ikonski skladbi Red House.
Za razliko od albuma All Over the Place je bil Eclectic posnet v treh dneh v Johnsonovem studiju v Austinu, na njem pa sta sodelovala še basist Chris Maresh in bobnar Anton Fig ter nekaj izbranih gostov, vključno z Mikeovo ženo Leni na n’goni in spremljevalnim vokalistom Christopherjem Crossom.
»V zadnjem času je na mojih posnetkih cel kup različnih ljudi, tokrat pa je bilo prijetno ustvarjati le z izbrano skupino, ki se ji je le občasno še kdo pridružil,« je dejal Stern. »Res je bilo večinoma vse posneto v živo, kar imam najraje, in ker smo bili pri Ericu, se nam ni mudilo. Toda kljub temu je album nastal precej hitro.«
V Sloveniji je gostoval nekajkrat: leta 1994 znotraj tria (Jeff Andrews – bas in Dave Weckl – bobni) na Jazz festivalu Ljubljana, leta 2000 s kvartetom (Bob Franceschini – saksofon, Lincoln Goines – bas, Richie Morales – bobni) v oddaji TVS ‘Izza odra’, leta 2009 je bil predstavljen v seriji otvoritvenih koncertov Kina Šiška (Randy Brecker/trobenta, Chris Minh Doky/bas, Dave Weckl/bobni), leta 2010 je bil gost Big banda RTV Slovenija in z zvezdniško zasedbo (Scott Henderson, Jeff Berlin, Dennis Chambers) smo ga ponovno slišali v oddaji Izza odra na TVS leta 2012.
Bill Evans (saksofon)
Evans je svetovno priznan saksofonist in producent, ki je leta 1980 pri 21. letih debutiral na mednarodni glasbeni sceni ob slavnem Milesu Davisu, s katerim sta kasneje posnela kar šest albumov. Sledila so sodelovanja z znanimi ustvarjalci, med katerimi so bili John McLaughlin, Herbie Hancock, Mick Jagger in Willie Nelson.
Po dveh ducatih solo albumov, številnih grammy nominacijah ter neštetih turnejah in sodelovanjih Evans še naprej pustolovsko raziskuje možnosti glasbenih izrazov in širi krog ljubiteljev glasbe po vsem svetu.
Nedavni koncertni vrhunci vključujejo turneje z lastnima zasedbama Bill Evans Soulgrass in New Bill Evans Band ter številne nastope z glasbeniki in zasedbami, kot so Warren Haynes, Robben Ford, Phil Lesh, Stern-Evans Band, Medeski Martin & Wood, Allman Brothers Band, Umphreys Mcgee, Moe, Blues Traveler in Galactic.
Glasba ameriških korenin je na legendarnega saksofonista Billa Evansa naredila močan in globok vtis, najbolj odseva na albumu Soulgrass, s katerim si je leta 2005 prislužil nominacijo za nagrado grammy. Prav s to zasedbo je v sklupu prve evropske turneje nastopil tudi v studiu 1 TVS v oddaji Izza odra (Christian Howes – violina, Adam Rogers – kitara, Victor Bailey – bass, Joel Rosenblatt – bobni). Soulgrass predstavlja popolnoma nov spoj rocka, funka, roots in jazz glasbe, z dodatkom bendža, violine, mandoline in dobra, v izvedbi najboljših jazz glasbenikov. Temu so sledili še trije žanrsko podobni albumi: The Other Side of Something, Dragonfly, in leta 2014 izdani album v živo iz Moskve, ki je bil posnet na prvi od dveh razprodanih turnej po Rusiji in pod sponzorstvom ZDA.
Bill Evans je z vsakim novim albumom širil glasbene meje jazza in improviziranega rocka. »Spajanje bendža in violine z rock kitaro je zame zelo naravno in je za moje nastope in posnetke postalo precej značilno. Z dodanimi vokali pa dosežemo veliko širšo publiko vseh starosti.«
Po desetletju rušenja glasbenih meja na turnejah z albumom Soulgrass je leta 2015 predstavil svojo novo zasedbo Bill Evans Band – vpadljivo žanrsko zmes jazza in rocka z inštrumentalnimi in vokalnimi vložki, kjer pojeta Evans in bobnar Dion.
»Poslušalci se z zasedbo lahko resnično zbližajo, ničesar se jim ne bojimo zaigrati. Bill Evans Band popelje svoje občinstvo na popotovanje jazza, funka in rock’n’rolla. To je zame definicija jazza – improvizacija in eksperimentiranje, s katerima se ljudje še vedno lahko poistovetijo!«
Billov najnovešji, letos izdani album nosi naslov Rise Above. Na 24. samostojnem albumu Evans postreže z bogatimi in pretresljivimi vokali gostujočih pevcev, med katerimi so Gregg Allman, Warren Haynes, JJ Grey, Anders Osborne, Murali Coryell in Josh Dion. Evans je snemanje albuma opisal kot potovanje epskih razsežnosti. »Od samega začetka sem imel vizijo, da bi z nekaterimi mojimi najljubšimi pevci napisal in posnel različne skladbe. Cilj je bil, da iz vseh različnih vokalnih izvedb in glasbe naredimo kohezivno in celostno delo, a dejansko je rezultat presegel moja pričakovanja. Čisti užitek od začetka do konca!«
Album Rise Above povezujeta Evansovo način igranja ter njegova ljubezen do nežnih melodij in udarnih ritmov. Poleg močne zasedbe gostujočih pevcev sta pri snemanju sodelovala še priznana kitarista Jake Cinninger in Mike Stern.
Dosedanji Billovi nastopi v Sloveniji:
1996 – Bill Evans & Push (Adam Rogers/kitara, Henry Hey/klaviature,
Jerry Brooks/bas, Jonathan Joseph/bobni, Mark Ledford/trobenta,
Mainatine/vokal, rap (Studio 1-TVS ‘Izza odra’)
2013 – Bill Evans Soulgrass (Lent festival)
Darryl Jones (bas kitara)
Darryl Jones je v 30 letih svoje kariere igral z različnimi svetovno priznanimi jazz in rock legendami, od leta 1994 pa je najbolj znan kot basist zasedbe Rolling Stones.
Darryl je odraščal v Chicagu in že kot otrok je imel glasbo v krvi. Oče je igral bobne in sinovo zanimanje za glasbo je podpiral tako, da ga je učil bobnati in brati note. Trdno prepričan v svojo glasbeno kariero se je Darryl v domačem mestu vpisal na poklicno srednjo šolo, kjer je obiskoval ure glasbene teorije in igral električni bas v raznih šolskih skupinah in na nastopih.
Po končani šoli se je želel uveljaviti na lokalni glasbeni sceni in prijatelj Vince Wilburn ml., nečak Milesa Davisa, mu je priskrbel avdicijo pri legendarnem stricu. Darryl je brez oklevanja zgrabil priložnost in teden za tem se je znašel na odru z Milesom Davisom, kitaristoma Mikeom Sternom in Johnom Scofieldom, saksofonistom Billom Evansom, tolkalistom Minom Cinelujem in bobnarjem Alom Fosterjem.
Po dveh letih z Milesom se je Darryl za leto dni pridružil Stingovemu bendu in odšel na turnejo The Dream of the Blue Turtles (Kenny Kirkland -klaviature, Branford Marsalis – saksofon, Omar Hakim – bobni), potem pa se je vrnil nazaj k Milesu.
Jones je igral z glasbenimi velikani, kot so John Scofield, Herbie Hancock, Eric Clapton, Peter Gabriel in Madonna, a najvidnejše je njegovo delovanje pri skupini Rolling Stones, ki traja že 22 let.
Darryl Jones, glasbenik, ki mu je v karieri uspelo že v prvo, še naprej žanje uspehe s skupino Rolling Stones in se drži svoje preproste glasbene filozofije: »Moj pristop do katere koli glasbe je vedno enak: potrebno jo je razstaviti, se znebiti vsega odvečnega in jo vrniti nazaj k njenim osnovnim temeljem.«
Darryl Jones je nastopil pri nas v TV oddaji Izza odra z zasedbo ESP-Tribute To Miles leta 2002 (Robert Irving III – klaviature Bobby Broom-kitara, David McCurray – saksofon in Toby Williams – bobni).
Dennis Chambers (bobni)
Dennis Chambers je ameriški bobnar, ki je sodeloval s pisano paleto izjemnih glasbenikov, med katerimi so John Scofield, George Duke, Brecker Brothers, Carl Filipiak, Steely Dan, Santana, Parliament/Funkadelic, John McLaughlin, Niacin, Mike Stern in številni drugi.
Kljub popolni odsotnosti formalne glasbene izobrazbe je Chambers med bobnarji cenjen zaradi svoje značilne tehniki in hitrosti. Posebno priznan je po t.i. bobnarski tehniki in the pocket (v žepu), s katero lahko zgoščeno obvladuje izvedbo določene skladbe ali pa jo močno razširi in razveja, kar je prav tako zaščitni znak njegovega igranja.
Chambersov tehnično dovršen in mogočen slog igranja je ritmičen in muzikaličen hkrati. Igra v širokem žanrskem spektru, a najbolj opazni so njegovi jazz-fusion, funk in latino ritmi. Znan je predvsem po svojih hitrih paličicah in virtuoznih »trojčkih« na basovski opni. Kot mentor pomaga nekaterim mlajšim bobnarjem, npr. obetavnemu Tonyju Roysterju ml..
Chambers je pričel z bobnanjem pri štirih letih, komaj osemnajstleten pa se je leta 1978 pridružil zasedbi Parliament/Funkadelic in z njimi igral približno sedem let. V začetku leta 1985 se je preselil v New York, kjer se je posvetil studijskemu ustvarjanju in prevzel vlogo »hišnega bobnarja« pri založbi Sugar Hill Records. Isto leto je sodeloval tudi z jazz duom Special EFX, med leti 1987 in 1989 pa je igral pri skupinah Davida Sanborna in Johna Scofielda. Kmalu za tem se je pridružil zasedbi Mike Stern & Bob Berg Band. Od takrat je sodeloval z različnimi glasbenimi skupinami kot so: Randy Brecker and Michael Brecker Band, Mike Urbaniak’s Band, Bill Evans Band, CTI All Stars, George Duke & Stanley Clark’s Band, Steve Kahn’s Eyewitness Band in John McLaughlin Band. Sodeluje še z Macejem Parkerjem in Santano ter nastopa s svojo skupino Niacine. Pri založbi Pioneer Records je izdal svoj prvi album Getting Even ter posnel izobraževalni video za organizacijo Drum Corps International (DCI).
Leta 2011 je Chambers nastopil na Lettermanovi oddaji The Late Show z izjemnimi bobnarji, med katerimi so bili Tony Royster ml., Gavin Harrison, Neil Peart in Stewart Copeland.
V Sloveniji je nekajkrat gostoval v TV oddaji ‘Izza odra’, z all-star zasedbo velikega basista Victorja Baileya (Kenny Garrett/saksofoni, Jim Beard/klaviature, Dave Fiuczynski/kitara) in zadnjič še leta 2012 v super triu HBC (Scott Henderson/kitara, Jeff Berlin/bas).
