Avtor: Rok Klemše
Kraj: Menza pri koritu, Ljubljana
Datum koncerta: 07.12.2011
Število obiskovalcev: 150
V Ljubljano so se vrnili norveški glasniki zla, Gorgoroth, poleg njih pa še poljski death metal stroj Vader. Kljub temu, da benda nista neznanki slovenskih odrov sta bila odličen blasfemičen uvod v čas, ko nas posiljujejo Bela snežinka, Na božično noč in Last Christmas, to pa je potrdil tudi dober odziv publike, ki je skorajda napolnila Menzo pri koritu.
A najprej smo se morali prebiti skozi bodičevje in pretrpeti neusmiljeno prebadanje ušes s strani, glej no glej, spet italijanskih zasedb (oh kako sovražim pay to play sistem!). Za paranje bobničev so tako najprej poskrbeli Aganis, ki so še pred začetkom na odru izvajale nek privaten kvazi ritual z dišečimi palčkami in lobanjami. Verjetno so se le igrali z ouiji ploščo, ko pa je na stopnišču zaškripal les pa so stekli pod mamino krilo. Tudi njihova glasba je delovala nekako tako nesigurno, saj so v prvem komadu delovali kot ortodoksni black metalci, v drugem želeli zveneti kot pagan metal, spet v tretjem pa kot doomerji. In vse skupaj je bilo čisto neposlušljivo, nekako tako kot, da bi se Windows Media Playerju zmešalo in bi v en komad stlačil Marduk, Count Raven in Tyr.
Dosti bolje se ni obrnilo tudi z Adimiron, ki so se slovenski publiki predstavili že letošnjega marca kot predskupina Death Angel. Thrash in Italija se že a propo ne razumeta prav preveč dobro, tako da so s tega vidika Adimiron celo rahlo presenetili. Fantje so v slabe pol ure predstavili svojo vizijo thrash metala, ki sicer v prav ničemer ne odstopa od smernic žanra, ki so bile postavljene že leta 1983. Še več, Adimiron se predstavljajo celo kot progresivna thrash metal zasedba. Kaj točno je bilo v njihovi glasbi progresivnega mi ni točno jasno, en ali dva malenkost bolj kompleksna riffa in par lomljenih ritmov še ne pomenijo progresivnosti. Nekaj kitarskih linij je celo presenetilo, tudi vokalist ni bil slab, čeprav agresivnejši thrasherski vokal ni bil niti približno edinstven. A za italijanski thrash metal bend so bili Adimiron celo zelo solidni.
Zares pa se je končno začelo, ko so ugasnile luči in je iz zvočnikov zabučal intro Ultima Thule. Brez zamolklega dihanja se je vedelo, da prihaja. Vader. Poljska death metal pošast, ki že četrt stoletja po svetu seje svojo vizijo rušilnega death metala in to brez usmiljenja in brez ustavljanja, pod vodstvom neustavljivega Piotra “Petra” Wiwczareka. Vader so letos poleti izdali svojo deveto studijsko ploščo Welcome to the Morbid Reich, ki je brez dvoma ena najmočnejših izdaj Vader diskografije in je bila tudi osrednja tema tokratnega koncerta. Peter je ob sebi znova zbrali svežo ekipo, ki pa je tako suverena in uigrana tako dobro, kot da bi skupaj igrala že vse od prvenca The Ultimate Incantation naprej. Peter ekipi poveljuje kot veliki vodja in s svojim rohnečim vokalom, ki ni opešal niti za trohico, kritizira religijo in vojno ter vabi v kraljestva teme in tentaklastih Lovecraftovskih bitij. Prav te lovke te milo božajo, a je vse skupaj le dober trik, ko te zgrabijo in potegnejo v demonski svet, ti šepetajo “we have such sight to show you”, medtem ko zlorabijo vse možne odprtine, Vader pa poskrbijo za fantastičen “soundtrack” te agonije s tektonskimi rušilci, kot so Sothis, Wings, The Wrath in Cold Demons. Peter je ob sebi tokrat zbral resnično vrhunsko ekipo, kar sta dokazala bobnar James Stewart z živalsko brutalnim in kirurško natančnim bobnanjem ter novi kitarist Spider (Marek Pajak), ki se je izkazal z odličnim soliranjem in dobrimi idejami, ki v Vader vnesejo še več razgibanosti in svežine. Povrh vsega pa lepo kontrira Petrovemu neprestanemu drkanju pinch hamornij in zlorabljanja tremola. Skozi vrhunski set so nas Vader popeljali do konca s klasiko Helleluyah!!! (God Is Dead) in se zaradi dobre podpore občinstva vrnili še za dodatek z brutalno mojstrovino This Is the War. Si vis pacem, para bellum! Ave Vader!
Gorgoroth so imeli zares težko nalogo naslediti odlične Vader, a jim je šla na roko precej mešana publika, ki je prišla ali zaradi Gorgoroth ali pa zaradi Vader, redki striktno zaradi obeh bendov. Gorgoroth so usekali brez usmiljenja kot giljotina po kristjanih in se pod vodstvom novega/starega vokalista Pesta v slabi uri sprehodili skozi svojo peklensko diskografijo. Žal so imeli povsem zanič zvok, ki je zvenel tako plastično in zadušeno, kot da bi Gorgoroth predvajali Ljudmili Novak, ta pa bi si ušesa bogaboječe zatiskala s “povštrom” in se skrivala pod odejo. Norvežani so tokrat na turneji predstavljali znova posnet klasični album Under the Sign of Hell, s katerega so odigrali lepo število klasik. Pest je kričal in renčal kot peklenski pes Hada, ekipa pod Infernusovim strogim očesom pa je uigrana in suverena. Pest je res originalno povezoval program… tako da je povedal naslov naslednjega komada, je pa izgledal res kul s plešo, ki je ni zakamufliral v corpse-paint. Gorgoroth so kot peklenske sile zdivjali skozi svoj set, ki je drvel brez usmiljenja in brez znakov utrujenosti. Menza pri koritu je v znamenju pekla zažarela skozi komade Forces of Satan Storms, Satan-Prometheus, Incipit Satan ter zaključno železno klasiko Unchain My Heart!!! In vsega je bilo konec v manj kot uri. Gorgoroth bi lahko spoštovanje do svojih fenov, ki so jim pripravili lep sprejem pokazali tako, da bi odigrali vsaj napovedanih 70 minut, kar bi odobraval tudi Satan!
Fotografije: Nina Grad
Galerija slik
