Nathanovi Zydeco Cha Chas bluesu pristavili novo dimenzijo! (2008)

0 2

Kraj: Jamski Dvorec, Postojna
Datum koncerta: 27.03.2008
Število obiskovalcev: 350
Cena karte: 13,00€

Četrta sezona postojnskega blues festivala se počasi preveša v sklepno fazo, s čimer se povsem razumljivo polagoma k vrelišču vzpenja tudi temperatura vselej razburljivega koncertnega dogajanja tega prijaznega mesta. Razlogov za nenadne temperaturne spremembe pa kljub približevanju pomladi ne gre iskati izključno v atmosferičnih metamorfozah. Vsaj če govorimo o četrtkovem nastopu velikega Nathana Williamsa in njegovih Zydeco Cha Chas. Karizmatični Nathan se namreč uvršča med največje inovatorje posebne žanrske izpeljanke bluesa, ki sliši na ime zydeco. Ta izrazito ekspresivna žanrska mešanica je na sončni zemlji južno od Karavank do četrtka ostaja bolj kot ne neznanka. Kreolska glasbena enigma je fantastično in hkrati pretresljivo ogledalo kulturne raznovrstnosti juga ZDA, ki v svojo izraznost brezsramno meša najlepše in najhujše lastnosti človeka. Z enim samim ciljem – da oznanja dobro.

Nathan & The Zydeco Cha Chas preprosto mora spadati v kategorijo tistih glasbenih kolektivov, katerega strastno razsipavanje semenja radosti in veselja mora vsaj enkrat v življenju okusiti sleherni glasbeni entuziast, najsi bo še tako “konservativno” orientiran. Sistem, ki ga Nathanovi dečki za vsiljivo žgečkljanje po higiensko občutljivejših predelih telesa smelo koristijo, je razmeroma preprosta kombinacija na videz nezdružljivih glasbenih vplivov, enoplastno zloženih v raznobarvni kolaž z impulzivnim čustvovanjem podžganih dušnih pridiganj. Na kratko zydeco! In kot sem se imel čast dati podučiti svojemu staremu prijatelju Petru Pocku, slednja večini slovenskega živelja nepoznana glasbena mineštra nikakor ni tako nedolžna kot se zdi na prvi pogled. Gre namreč za izjemno dinamično podzvrst bluesa, z jasno vrisanimi karibskimi vplivi, preko katerih se v družbi zanimivega nabora tradicionalnih pralnih pripomočkov vselej neumorno oglaša bahavo nastavljanje stare dobre harmonike. Prav ta pa daje zydecu največji pečat, pravzaprav nekakšno veseljaško ambientalnost, ki poslušalca neprestano nagovarja h koordiniranemu razgibavanju udov.

Nathanova kompanija izkušenih glasbenih mačkov se še kako dobro zaveda skritih potencialov lastnega izraza. Povsem umirjeno, z zvrhano mero samozavestne retorike, malce zlobno bi lahko celo rekel da oboroženi s precej naivno računico o čustveni neobremenjenosti
povprečnega slovenskega glasbenega konzumenta, je nastop izpeljala za najvišjo možno oceno. Brez nepotrebnih nastopaških kolobocij (teh smo na žalost pri modernih blues glasbenikih preveč vajeni), vse kar pri Nathanu šteje je dobra volja, s katero je ob izraziti pomoči hudomušnega harmonikaškega driblanja, med strnjene vrste nabito polnega avditorija predjamskega dvorca polni dve uri navdušeno vlival nenadkriljivo energijo odkritosrčnega navduševanja nad življenjskimi radostmi. Nič kaj bluesy, kajne? Če vam po glavi rojijo tovrstni pomisleki, se pošteno motite. Blues ostaja bistvo Nathanovega sporočila, le da je na dolgi in razburljivi poti žanrske evolucije, ob spremljavi različnih ritmičnih eksotov, od jazza, tradicionalne črnske glasbe, pa do na trenutke celo valčka, mutiral v nekaj popolnoma novega, edinstvenega in svežega. Če temu dodate še čare stilsko ne ravno izpiljene koreografije, ki jo je razpoloženi Nathan pravzaprav po otroško nakazoval v duetu z Markom, večer kot pribito nemudoma eruptira do statusa popolnosti.

Večer je tako minil prehitro, Nathanova četa pa je tako rekoč prišla, videla in zmagala na celi črti. Po svoje je k uspehu njihovega nastopa dodal tudi izjemen odziv ljudi, ki so se v prid obiskovanja tovrstnih koncertnih poslastic očitno končno le odločili množično kreniti v smer meke slovenskega bluesa. Samo upamo lahko da enkrat za vselej. Edinstvena glasbena poslastica za ljubitelje čustvene in plesne glasbe, pravzaprav vse, tudi tiste, ki se kljub izraženemu globokemu spoštovanju do tradicije v glasbi ne branijo odkrivanja novih stvari. Takih koncertov si lahko v prihodnje gotovo samo želimo.

Besedilo in fotografije: Daniel Pavlica

Galerija slik

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki