Izvajalec: Trapt
Založba: Eleven seven music
Izid: year
Ocena: 3/5
Trapt so tisti pametni dečki, ki so se nekako pojavili na prizorišču ob zatonu grungea. S petim albumom “No Apologies” si ne bodo pridobili novih fanov, obdržali pa bodo definitivno stare, saj novi album uspešno sledi preteklim delom. “No Apologies” je torej od glave do pete Trapt album zapisan dometu njihove sporočilnosti, kot jo razume post-grunge gibanje.
Za razliko od trših kolegov Korn ali Deftones, kot tudi Slipknot, so Trapt vselej veljali za strujo, ki je od začetka pojave na sceni vključevala v veliko več alternativnega rocka na eni strani, kot na drugi strani seveda trivialno melodične popovske zasnovanosti. Groove ritmi in produkcijsko navita bas linija, ki objema riffovski zid, pa je tisto kar daje glasbi žar dinamike in živosti.
Trapt so obdržali besedila, ki se ukvarjajo o tegobah najstnikov in njihovem upiranju stroju konformizma, če temu lahko tako rečemo. Naivnosti jim namreč ne manjka in tudi več, kot prepričati letnikov rojstva 1987 (plus), ne morejo s takšno plitko lirično sporočilnostjo. Težko je namreč upravičiti tak pristop “uporništva”, sploh če je plitkost besedil podkovana s patetiko večkrat jokavo hlipajočega vokala. A čemu se pridušati? Cel post grunge je tega namreč poln.
Trapt rešujejo vso stvar z odlično produkcijo in seveda vmešanim pompom, kot ga še lahko premore hibridnost alter metal riffovske kulture. Skladbe so kratke, neposredne, kompaktne, strogo predvidljive, saj bazirajo na štirih do petih akordih, a nameščene na vzmetenje ultra groovajoče ritmične bombastike, ki pravzaprav drži skladbe v potrebnem “drive-u” in jim daje zadostno okusnost. Premeteno sladko pakiranje torej, ki zdrži lahko še tako jedko vsebino sumljivega porekla.
Fani skupine bodo nad albumom navdušeni saj povzema vse kar je ponudil že “Only Through The Pain” ter pred njim “Someone in Control”. Skladbe kot so Sound Off (izdan tudi kot prvi single albuma), pa Head Up High, End Of My Rope, Get Up, Overloaded ter naslovna skladba, bodo vsem poznavalcem skupine hipoma zlezle pod kožo. Nekako jih razlikuje le doza ujete hrupnosti. Denimo skladba No Apologies deluje mehkeje, a izstopa zato toliko bolj v njej pulzirajoči “groove”, kar je v produkcijskem smislu izvrstna kompenzacija ter rešitev zapolnitve razpoložljivega spektra dane zvočne slike. Skupina skuša “enofrekvenčnost” skladb razbijati celo z občasnimi vključki akustičnih aranžmajev, v čemer je manj prepričljiva (The Wind), medtem ko zaključna skladba Storyteller lovi energijo naslovne skladbe, z manj zanimivim in s strani skupine že nekje drugod uporabljenim refrenskim motivom.
Masivni riffovski zid, melodični in popovsko naravnani – spevni vokali ter seveda živahna “groove” ritem voltaža. Preverjena formula s katero Trapt ohranjajo svoje izročilo. Ostajajo previdni in v artistično razvojnem smislu povsem nezanimivi. Zato pa bodo vselej z “No Apologies” delovali zadosti prepričljivo do obstoječe baze poslušalcev. To pa je tudi njihov skrajni domet. Kdor skupini ni sledil od začetka novega milenija, ko so prodrli na prizorišče z istoimenskim studijskim albumom, se bo silno težko vžgal nanje. So kanček premehki za nove čase, pa tudi žanrsko vse manj aktualni. A kot povedano. “No Apologies” bo do ljubiteljev skupine gotovo navdušujoč izdelek. Skupina pa se z njim ne razvija več naprej.
Recenzija je nastala v sodelovanju RockLine in Rock Hard Slovenija.
Zasedba
Chris Brown – vokal, kitara
Robb Torres- kitara
Pete Charell – bas kitara
Aaron ‘Monty’ Montgomery – bobni, tolkala
Produkcija
Johnny K
Seznam skladb
1. Sound Off
2. Drama Queen
3. End of My Rope
4. Get Up
5. No Apologies
6. Stranger in the Mirror
7. Beautiful Scar
8. Are You With Me
9. The Wind
10. Overloaded
11. Storyteller
