Obujanje spominov na liverpoolske čudežne dečke (2010)
Avtor: Peter Podbrežnik
Kraj: Cvetličarna / Ljubljana / Slovenija
Datum koncerta: 21.10.2010
Število obiskovalcev: 1100
Cena karte: 17,00€
V soboto so Cvetličarno obiskali The Beatles Revival, ena najboljših in najbolj priljubljenih zasedb, katera izvaja skladbe najbolj slovite skupine vseh časov. Njihov obisk je sovpadal s petdesetletnico nastanka in štiridesetletnico razpada skupine ter tridesetimi leti od smrti Johna Lennona. Češka zasedba, ki deluje že več kot 15 let, si je večino slovesa izgradila zaradi izjemne uigranosti pri preigravanju Beatles klasik, perfekcionističnega zvoka in odličnega izvajanja vokalnih harmonij o čemer smo se lahko prepričali tudi med samim nastopom. Med drugim se lahko pohvalijo tudi z nastopom pred kraljico Elizabeto II. in nastopom v slovitem liverpoolskem Cavern Clubu, kar sta dosežka s katerima se ne mora pobahati ravno vsak The Beatles tribute band.
The Beatles Revival so po pričakovanju prvi del nastopa odprli s serijo klasik iz zgodnjega obdobja legendarnih Hroščev, ki je bilo znano tudi kot Beatlomania. Po nestrpno pričakovani otvoritvi s “Please Please Me”, ki je v ekstazo spravila večino nabito polne Cvetličarne so na prepričljiv način odigrali zimzelene kot so “Rock’n’roll Music”, “Please Mr. Postman”, “Can’t Buy Me Love”, “Roll Over Beethoven”, “It Wont Be Long”, “Tell Me Why”, “Drive My Car”, “I Wanna Hold Your Hand” in prvi del nastopa zaključili z “A Hard Day’s Night”. Med nastopom The Beatles Revival je vse podvrženo enemu samemu cilju – na čim boljši način ujeti duh liverpoolskih velikanov; od same odrske postavitve, koreografije, levorokega basista, dosledne imitacije Beatlovskega ozvočenja do kostumov. Kar se tiče same fizične podobnosti posameznih članov banda z legendarnimi Hrošči je bilo zapaziti samo posrečenega Lennonovega dvojnika, medtem ko preostali člani banda niso bili preveč podobni svojim velikim vzornikom.
Pri vokalnih nalogah sta se najboljše izkazala Johnov in Georgov dvojnik (slednji je bil zadolžen tudi za petje obeh Ringotovih skladb), medtem ko je bil Paulov dvojnik za malenkost preveč osladen. So pa bili zato vsi trije izjemno prepričljivi pri izvajanju vokalnih harmonij, katere imajo naštudirane v nulo. Tudi inštrumentalno izvajanje posameznih del na čelu s fenomenalnim ozvočenjem, ki je uspešno oživelo duha liverpoolskih velikanov pa tudi šestdesetih, je bilo več kot navdušujoče.The Beatles Revival med nastopi uporabljajo Vox ojačevalce, Rickenbacker in Epiphone kitare, Hofner bas in Ludwig set bobnov s čimer resnično dosežejo zvok, ki je enak originalnemu.
Po nekaj več kot dvajsetminutnem odmoru, katerega so porabili tudi zato, da so se preoblekli v drugačne uniforme, so v drugem delu nastopa večinoma izvajali The Beatles klasike iz druge polovice šestdesetih. Sem je spadalo tudi končno obdobje, ko Beatli od leta 1966 niso več nastopali v živo, zato je bilo med nastopom s strani banda potrebno nekoliko več odrskega improviziranja. Vsi tisti, ki so morda pričakovali, da se bodo med odmorom v slogu The Bootleg Beatles preoblekli v znamenite pisane oficirske uniforme z ovitka “Sgt. Pepper’s Lonely Hearts Club Band” so bili gotovo nekoliko razočarani, ko so opazili, da so kultne uniforme s kravatami zamenjali ‘samo’ za povsem običajne vojaške suknjiče brez našitkov. Tudi dolgi lasje oziroma lasulje, brki in Lennonova očala, ki bi gotovo prišli v poštev pri dosledni imitaciji Beatlov iz zaključnega obdobja so ostali v predalu. Kostumografija po tej plati ni bila najbolje posrečena, čeprav naj bi band posedoval tri različne sete kostumov.
Na srečo so toliko bolj navdušili po inštrumentalni plati in z energičnim odnosom do publike, katere jim res ni bilo težko osvojiti tudi z duhovitimi nagovori. Nekateri so med posameznimi izvedbami poskušali celo zaplesati, čeprav je bil gibalni prostor znotraj Cvetličarne, kot že povedano, močno omejen. Za kratek čas je bilo moč slišati celo histerično dekliško vreščanje, čeprav je bilo to bržkone posledica kakega dogovora ali stave kot pa odraz resničnega čustvenega stanja. Tudi množičnih omedlevanj tega večera na srečo ni bilo videti, čeprav so številni več kot očitno med nastopom pozabili, da ne gledajo originalih Beatlov kar gotovo najboljše priča o kvaliteti nastopa The Beatles Revival.
Po odlični verziji “Help!” so prišle na vrsto prve tri skladbe z nepozabnega albuma “Sgt. Pepper’s Lonely Heart Club Band”, ko so Hrošči s tem remek delom nevede položili enega od semen iz katerih je vzklil progresivni rock. Lennonov ‘namestnik’ je še posebno navdušil z odlično vokalno izvedbo psihadelične klasike “Lucy in the Sky with Diamonds”, kjer je med igranjem klavirja perfektno zadel Johnov glas. Na veselje ljubiteljev zaključne, art rockovske faze Hroščev niso pozabili tudi na izvedbi “Abbey Road” klasik, trdo rockovskega “Come Together” in ganljive balade “Something”.
V dodatku so odigrali še tri klasike na čelu z nekoliko okrnjeno verzijo “Yellow Submarine” in “Hey Jude”. Slednjo so ob družnem prepevanju refrena s pomočjo publike raztegnili kar na deset minut. Band je bil ob odrskem slovesu nagrajen z burnimi ovacijami, katerim še dolgo ni bilo videti konca, med publiko pa je bilo po koncu koncerta opaziti izključno zadovoljne obraze. Misija oživljanja duha liverpoolskih čudežnih dečkov je bila uspešna, četudi vse glasbene želje niso bile popolnoma ustrežene, saj ima vsakdo svoje priljubljene The Beatles klasike (nekateri smo denimo precej pogrešali izvedbi “Eleanor Rigby” in “Strawberry Fields Forever”). Vsega pač ni bilo mogoče izvesti v enem večeru, sploh iz zakladnice skupine, ki v svoji karieri ni ustvarila praktično nobene skladbe, katero ne bi bilo moč označiti za klasiko.
Vsi tisti, ki smo bili premladi ali preprosto še nismo bili rojeni v času Beatlomanije, da bi si lahko najbolj slovite rockovske legende kdaj ogledali v živo, smo imeli tega večera odlično priložnost, da smo lahko slišali zelo dober približek največje glasbene skupine vseh časov. Pogled na število mladih, ki je prišla prisostvovati izvajanju najljubših klasik njihov ‘mater in očetov’ je bil nadvse razveseljiv in še enkrat potrdil dejstvo, da Beatli ostajajo band za vse generacije. Ob Beatlomaniji, ki je tega večera zajela Cvetličarno pa si sploh ni potrebno predstavljati kakšna evforija bi šele nastala, če bi se pri nas oglasil sir Paul McCartney.
fotografije: Bojan Horvat
Galerija slik









