Orto Fest Intimci

 Malo je slovenskih izvajalcev, ki se ta trenutek lahko pohvalijo s povsem samosvojim zvokom, v katerem ni zaznati niti ščepca posnemanja. Praktično se niso mogli temu ogniti niti ljubljanski Intimn Frizurn, ki že dobro leto, morebiti malo več, branijo prapor slovenskega zaspanega alternativnega dogajanja s povsem samosvojo mešanico tako različnih glasbenih vplivov, da so le-ti mutirali v nekaj samostojno živečega. Iz multisounda v na novo generiran IF sound, ki bi ga najlažje ponazorili s paleto med popovsko obarvanimi Mr. Bungle in feelingaško funky varianto raggea na speedu. Kaj takega bi bilo pričakovati prej v Franciji, kjer je zmes multikulturnega sobivanja alžirskih, maroških, turških priseljencev ter avtohtonih Francozov na domače police spravila malo morje funka, rapa, raggea in tudi rocka z zelo eksotičnim prizvokom. Tokrat pa govorimo o Sloveniji- o okolju, kjer so sleherni odmiki od togo diktiranih glasbenih smernic zelo redki. Intimn Frizurn so nedvomno del te sveže ponudbe, ki vam svoj koktejl zvoka servira v obliki prvenca KokosKokos Presenta: Intimn Frizurn, še bolj prepričljivi pa so v živo.

Videl sem jih že parkrat in vsakič so zveneli drugače. Iz radovednosti, kakšno zvočno preobleko si bodo nadeli za svoj nastop na Orto festu, sem se odpravil proti centru. Torkov sončni dan je izzvanjal v rahlem hladu večerne umirjene atmosfere in pred ljubljanskim hramom majskega kulturno-glasbenega dogajanja, Orto barom ni bilo do devete ure zaznati nič takega, kar bi naznanjalo karkoli posebnega in interesantnega v drobovju prvega nadstropja. Nikjer nobenih plakatov, na katerih bi se karkoli oglaševalo z velikimi črkami ali provokativno sliko. Le prodajalec kart ob šanku, ki je bil tokrat vidno dobrovoljen ter spočit, je na vsake toliko izpod pulta potegnil sveženj kart ter gostom, ki so kapljali v lokal, zanjo zaračunal znosnih 5 €. Vseeno pa se je v prvem nadstropju do desete ure nabrala kar prijetna množica kakih 50 ali malo več ljudi. Luči se zatemnijo. Na oder splezajo Intimn Frizurn. Vidno pomirjeni in pripravljeni na skupinsko meditacijo.

Otvoritveni song že s prvimi akordi pusti precej močen vonj po eksotiki- ‘Shupak’, ki po zibajočih taktih orientalsko obarvanega raggea zareže z betonsko trdnim in obenem okusnim distorziranim zvokom kitare. Kolektiv deluje brezhibno in suvereno že od prvega akorda dalje. Krasna uvertura za energetsko brco pospešenega bita ‘Chobanske’, pri kateri se povsem sprostijo. Milan Jerkić je nedvomno en bolj sproščenih frontmanov slovenske scene, ki obenem premore nekaj, kar v naših logih nima vsak- karizmo. Tej povsem naravno pritegnejo tudi ostali člani skupine, med katerimi pa si je svoj vidni del odra izboril predvsem tetovirani izganjalec kitarskih zvokov, Žiga Rangus. Iz ozadja pa ga vseeno zelo korektno in erotično podpira ritmični dvojec Iskra – Kranjc, na vsake toliko pa se zaslišijo tudi klaviature Mateja Froebeja. Intimn Frizurn peljejo svoj film ali bolje: soundtrack življenja ter miselnih bolj ali manj bizarnih, a zato nič manj privlačnih ekskurzov dalje. Sledi čudaška funkadelija ‘Snow’, ki nadaljuje ciklični let po orbiti spontanega giba, uigrane sinhronosti ritma ter erotike zvoka, ki kot celota delujejo brezhibno, nekoliko bolj kontemplativno in ravno prav začinjeno za vse ljubitelje kakšnih The Mars Volta, ki potrebujejo svojo dozo balkanskega melosa off beat kola. Za njim zahrumi ‘Kataifikataifi’, par minut trajajoči inštrumentalij. Umiritev tempa ter bolj stisnjeno prižemanje teles spodbudi po mojem ena lepših pesmi s Kokos Kokos Presente. ‘Hide, Baby!’. Rahlo otožna ter shizofrena vizija ljubljenja in bivanja. Vtelesena forma hrepenenja. Kako pa bi zvenelo ponedeljkovo jutro pa uglasbi nekaj, kar bi bil lahko glasbeni dvojček predhodne pesmi, prestavljen v bolj svetle in bolj optimistične registre- ‘Monday Morning’. In po nizu starih pesmi še del menija novih pesmi, s katerimi nameravajo zabeliti naslednjo ploščo, ki že neustavljivo pridobiva jasne konture- ‘Funkina Basso’. Rahel offbeat in predvsem precej bolj organska oblika tega, v kar so Intimn Frizurn mutirali v teh letih glasbenega samoizgrajevanja. ‘Street Lights’ so vizija mesta, na katerega bi zrli z ljubljanskega gradu in takoj zatem ena bolj domiselnih, predvsem pa izvirnih ter povsem originalnih predelav jazz klasik na urbani alter občutek- ‘Summertime’. Prav zamišljam si, da bi ta verzija na plošči lahko zvenela kot ena samostojna entiteta, na katero začnete na nekoliko spremenjen ritem in že ponarodelo vižo celodnevno poplesavati in požvižgavati. Zelo prepričljivo. Zelo naravno. Zelo erotično in seksi. Po ‘Salvenii’ in energičnem in nepričakovanem dopingu v obliki pesmi ‘Bounce’ pa spet nekaj za obujanje bolj znanih sentimentov. ‘The Fall’. Ritmično basovsko in bobnarsko polni uvod se zlije s kitarskim ambientalijem. Poletja je konec pred tem, da bi sploh nastopilo. Ali pač? Da ne bi zaspali precej enakomeren ritem razbije motnja ‘Coitus Interruptus’, kjer se, kot že parkrat vmes v celoto prikrade kazoojevska interpretacija saksofona. Po minuti artikulirane norosti pa je čas za prestavitev v višjo prestavo- ‘Shake It’, po katerem pa Milan zapusti oder in odpleše pred prve bojne linije na povsem samostojni šamanski obred plesne katarze. ‘Can’t Let Go’ zazveni skoraj rockersko. K vragu s purizmom in čistimi linijami! Da so predvsem domači v lepljenju glasbenih kolažov fuzije jazza. Raggea, funkovskega ritma in kitar dokaže še en biser večera- lepa in neustavljivo privlačna ‘Maria’, po kateri je čas za nekaj povsem novega in še nepreizkušenega: balkan raperji kot so Edo Maajka in kompanija so dobili suverenega tekmeca. Milan je do takrat že dokazal, da mu jezik teče kot podmazan, a po raperskem izlivu svoje zgodovine se zaprejo usta še tistim največjim dvomljivcem, ki bi dvomili v jezikovne, intelektualne predvsem pa inspiracijske potenciale te mlade zasedbe. Za konec še nekaj jazza? Ni problema. Po zaključnem atentatu jazzovskega melosa je čas za prehod z mentalne in emocionalne transcendence v stanje pomiritve z realnostjo. Koncerta je bilo nepreklicno konec. The show is over, honey!

Po izkušnji Intimn Frizurn je možno le dvoje- če ste glasbeni sladokusci, željni zabave in zvočnih eksperimentov, začinjenih s sarkazmom, potem so bili vaši apetiti več kot potešeni. Vsem tistim konformistom, ki pa lahko v svoji konzervativni logiki glasbenega purizma želeli slišati ker niz predelav uspešnic pa so Intimn Frizurn v ušesa nalili zvarek, ki si ga bodo nedvomno težko izprali. Intimn Frizurn so zabavljači. So tudi vizionarji in nekonformisti. So provokacija. Znajo biti tudi cirkus, a so nedvomno eden pomembnejših potencialov na slovenski glasbeni sceni. Long live the IF sound! Viva la musica infinita!