Avtor: Sandi Sadar Šoba
Datum intervjuja: 23.04.2007
Prav prijeten večer je bil pred mano. Pa tudi vso ostalo publiko prijetno zapolnjenega Orto bara, saj so svoj krstni nastop na tradicionalnem in ponarodelem glasbenem festivalu Orto Fest pripravili tudi ljubljanski posebneži in glasbeni entuziasti- skupina Intimn Frizurn. Po zavitih stopnicah se odpravim v prvo nadstropje in po kratkem čakanju pred vrati pridejo iz glavnega koncertnega prostora pevec Milan Jerkić, kitarist Žiga Rangus in bobnar Igor Iskra, glavni govorci omenjenega kvinteta. Odidemo do zaodrja. Do sobice, kjer čaka že preostanek zasedbe, ki nas je pustila za kratek čas v sfere lastne intime…
RockLine: Lep pozdrav vsem skupaj. Smo v nekakšni čakalnici pred vašim krstnim nastopom na letošnjem Orto Festu.
Milan: Lep pozdrav tudi tebi in vsem bralcem. Sem zelo vesel, da smo letos na Orto festu. Lani smo se pritoževali zakaj nas ni tukaj… V glavnem- danes smo pač tukaj. Letos mi ni ratalo pogledat nobeno skupino iz letošnje Orto fest ponudbe (mislil sem si ogledat koncert skupine Therapy?, pa mi ni zneslo, ker sem imel malo zdravstvenih težav)…[pokaže na povito roko z baje zelo poškodovanim prstom…] Nekak namernih…Kaj vem…Zgodba je kar dolga…Torej… Zdaj smo tukaj.Odigrali bomo repertoar, ki bo trajal kakšno uro in pol. Predstavili bomo ful novih zadev, ki smo jih naredili nedavno. Počasi pa se odpravljamo tudi na pavzo. Da si malo odpočijemo, ker smo že malo siti vsega skupaj, da se bomo lahko spočiti odpravili pripravljat novo plato. Kaj se pa bo iz tega izcimilo? Nimam pojma!
RockLine: Pa začnimo pri tem: prvič, ko sem slišal za vas- imate definitivno sexy ime, ki pritegne pozornost. Kakšni so pa bili začetki oz. kaj je bila zasnova, da ste iz prostočasnega druženja prerasli v pravi bend?
Žiga: Začeli smo tam leta 2000 in na začetku smo bili trije- boben, bas kitara z vokalom, brez…, no ja- bilo je vokalov, a so bili bolj na easy. Začeli pa smo kot trio- zaradi ljubezni do glasbe, na samem začetku pa smo začeli igrat ne da bi v bistvu znali karkoli igrat. Je bilo kar zabavno in imeli smo se luštno. Potem pa smo izoblikovali svoj stil, dobili še nekak bobnarja, Milana na vokalu, klaviaturista in to smo poskusili preliti v novo formo- to muzko, ki smo jo delal kot trio smo nekak zlili v nov kalup, da smo dobili svoj “žmoht”.
RockLine: Kakšna pa je bila ta prva glasba? Na samem začetku ste se verjetno še iskali in tipali, iskali inspiracijo in vplive pri drugih bendih…Kje ste inspiracijo srkali vi?
Milan: V bistvu smo- vsaj jaz osebno sem bil zelo navdušen nad Faith No More, Mr. Bungle…Nad tistimi, ki so bili glavni, ko sem imel 15-16 let. Takrat so bili glavni vzor tega kakšno glasbo bi delal ravno oni. Potem pa sem nabasal na en bend na nekem koncertu, ki je spremenil pogled do zadnjega- skupini je bilo ime Extensor. Navdušili so me s svojim raznolikim metalom, ki je bil obenem sarkastičen in zajebantski. Na koncertu se je zgodila še ena zabavna prigoda, ko je bivši vokalist, Boštjan, padel skozi oder, jaz sem pa mislil, da je to del showa, kar pa sem zvedel pa je bilo to, da to ni bilo planirano…Malo je bil pač pretežek, a ne? (smeh) Je pa dobro izgledalo, ni kaj! Potem je bila neka avdicija. Prišel sem k Ekstenzorjem, ki so nato razpadli, potem so se ogreli za ska, pa smo igrali ska-punk, nad rezultati pa smo bili, milo rečeno, nezadovoljni, zato smo se odločili narediti nekaj novega. Prešaltal sem na bobne. K sodelovanju smo povabili bivšega basista skupine Ekstenzor, nato pa smo jaz in oba Žigata ropotali, malo kadili (zelenila, a ne?), nič nam pa ni bilo všeč v čisti formi- probali smo raggae, ska, funk, a ni bilo pravega rezultata. Pa pade ideja, da vse skupaj premešamo ter zlepimo v nek nov kolaž. Nato smo vse kar limali in dobili komade z zelo bizarnimi prehodi, z bizarnimi ritmi. Z ritmi smo se začeli igrati, uporabljati smo začeli 9 osminske takte, v štiri minute stlačili deset tem, kar meji že na shizofrenijo…
Iskra: Smo se ful zajebaval…
Milan: Pa je bilo ful čudno. Moloko feeling, ampak na Mr. Bungle flash.Čudno za moje pojme…Meni se je začelo nekaj mešat…Imel sem srčne aritmije, ker sem preveč pohal in med tresavico nisem mogel ritmov primerno igrat…Pri hitrih menjavah ritma sem se začel čudno počutit, zato sem začel blaznet, da jaz to pa že ne bom več počel, da imam dovolj in da obenem rabimo vokal. Potem smo imeli celo neke punce na probi- med njimi tudi je prišla tudi Polona Kasal, ki se nas več ne spomni, ampak je ne krivim, saj se tudi mi ne spomnimo tistega do zadnje obisti (smeh)… Pa je padla odločitev, da grem nazaj na vokal. Iskra je imel pri nas bend… Kako se mu je že reklo?
Iskra: Disenchanted smo bili, samo… Jambus neka fora- nek frend, s katerim smo se znašli skupaj v času srednje šole, ki je bil bobnar, je vadil na nekem placu in potrebovali so nove najemnike, tako smo prek njega prišli do placa, začeli vaditi in… nato me Milan enkrat pokliče, da bi prišel malo probat kakšna je naša medosebna kemija. Jaz sem najprej dvomil v to, da bo iz tega karkoli resnega ratalo…
Milan: Čudni smo bili… Full…
Iskra: Ni bila ravno muzka po mojem okusu…
Milan: Jaz sem pa bil takrat ful zatežen…
Iskra: No ja… Tega si nisem ravno tako zapomnil, je pa res, da mi ni bila muzika blizu, a ko smo prišli skupaj je nekaj kliknilo in preseglo vsa pričakovanja. Bilo je res hudo. Prva vaja je bila res fenomenalna in tako sem ostal…
Milan: Iskra je rekel: “Jaz ne bom bobnal samo pri dveh komadih!”
Iskra: Ja no…
Milan: Saj ravno zato smo te poklicali- da boš bobnal pri vseh! (smeh) Prvi konkretni koncert pa je bil nedolgo zatem… A veš da se ne spomnim kje je bil…
Iskra: Kaj je un kraj pri Celju? Ne Mežica… Mozirje!
Milan: Ja! Mozirje… To je bil prvi koncert, na katerem je Iskra igral dva komada ter odšel dol, nekaj je bilo šaltanja in igral je vsa tolkala. Na naslednjem koncertu je že več igral. Mislim, da je bil Orto bar…
Žiga: Točno tako…
Milan: Prvi resni koncert, ki ga kot takega priznavamo pa je bil koncert v Šoto klubu, kjer je v polnosti prevzel vlogo, ki mu je bila namenjena. Skratka: potem smo se razširili še na klaviature in s tem so se začele naše konkretne težave. Izšolani klaviaturisti- pa napsihirani modeli, ki so bili zaprti v prvem nadstropju kmečke zadruge, ki dejansko niso imeli stika z ničimer drugim razen s sabo in podganami, ki so nas ponoči preganjale, ko smo na placu kar velikokrat zaspali…Naredili pa smo: nekaj bizarne muzike in rekli, da je čas…
RockLine: Da posnamete svoj prvenec?
Milan: Da nekaj naredimo.
Iskra: Čeprav smo zapadli v kar nekoliko prevelik perfekcionizem. Sigurno je dobro, da imaš plato kar se da dodelano v slehernem detajlu. S klaviaturami smo hoteli biti polni…
RockLine: Ko smo že pri Kokos Kokos Presenta: Intimn Frizurn- kaj je bila glavna rdeča nit, ki ste jo namenoma vlekli čez celoten album?
Iskra: Plata… To je bilo to! Ko imaš svoje komade, plata pa je le okvir, na katerem hočeš zgrniti celotno paleto.
Žiga: To je bila itak glasba, ki se je delala več let. Vsak da na prvenec ravno te svoje najzgodnejše komade. Nismo ustvarjali komade z namenom, da bi šli ravno na to plato, ampak je bila plata posledica teh kreacij.
RockLine: Dobili ste ogromno pozitivnih kritik. Kako pa je z vašim zadovoljstvom?
Milan: Jaz vmes, med snemanjem, prišlo do prvih streznitev. Ko sem ugotovil, da nam še nekaj manjka in da imamo precej lukenj in tako. Že ko smo šli snemat na Dolenjsko in še prej v studiu Metro. In flash je bil vedno isti: “To ni v redu. To je…Ah!”. Ko smo stvar posneli smo šli čez to fazo, ampak potem, ko se oddaljiš in stvari prisluhneš z distanco po enem letu… Potem zvenijo stvari full hudo. Ne maram hvalit svoje muzke, ampak je groove full hud. Fora je v tem, ko ti snemaš nekaj…
RockLine: Zmeraj drugače to slišiš…
Milan: Ja. Glasbo dojemaš drugače kot publika, ki komad prvič sliši in je prvič z njim v nekem površnem odnosu.
Iskra: Mi smo zmeraj veliko vadili in slišali komad tudi po tisočič.
Milan: Nekaj, kar je bilo nekomu res hudo se ti zdi po toliko poslušanjih kar hecno. Končni izdelek pa je res hud, raznolik, barvit, res… Vse se je pokloplo in notri smo spravili res vse, kar smo notri želeli spravit, vse smo znal odigrat. Res pa je, da smo imeli malo smole s klaviaturisti, a smo manjko nadomestili s prijatelji, ki so nam pomagal, da smo težave ublažili- Gal Gjurin, Severa Gjurin, Igor Matkovič pa Boštjan Pirnar pa, da ne pozabimo- Jelena Ždrale- modeli so res padli not, so se potrudili in bili smo jim všeč, trudili pa smo se živalsko okoli bobnov, pa vokalov… Sploh… Igor (Iskra)- svaka čast! Žiga (Rangus, kitara) – res vse pohvale, ker si bil največji fanatik, pa svaka čast meni, ker se nisem pač zlomil… (smeh) Dostikrat med snemanjem znajo nastopit težave, ker nekomu nekaj popusti- pri meni hrbtenica, ker stalno nekaj mešam levo in desno…
RockLine: Ploščo, po mojem mnenju, izjemno odlikuje tudi zunanji videz ovitka. Kdo je dal idejo za dizajn? Kako ste prišli do koncepta?
Milan: Fotografije so nastale že precej časa pred snemanjem plošče. V nekem koruznem polju. Sicer so mi bile fotke zelo všeč- čas je, da pohvalim… Joj…
RockLine: Davida (Haskaja, prostočasnega fotografa in predvsem dobrega prijatelja) ?
Milan: Ne… David nas je itak dostikrat fotografiral… Govorimo o nekem modelu, ki naj bi oblikoval platnico…Zack Crew! Potrudili so se res res izjemno. Klaviaturist je bil njihov prijatelj, pa še nekaj smo se narobe razumeli…Model je, po tem, ko smo se po telefonu slišali, pustil zadevo in mislil, da ga bomo mi poklicali, nakar se izkaže, da nas je zato permanentno pustil in nato pade ideja, da bi nekaj narisali. Odločili smo se za Žigovega tetovatorja, ki, če že ni tetoviral na Nizozemskem ali ni imel dela tu, oblikoval naslovnice. Je tp res Žiga?
Žiga: Ja Reinhard je naredil to mamutsko delo z oblikovanjem!
Milan: Preživljal se je, ko ni imel dela s tatooji, z risanjem naslovnic za metal bende.
Žiga: Ja. Na Nizozemskem je naredil par ovitkov za metalce. Mi smo osvežitev- bili smo, lahko rečem, prvi bend, ki ni bil metal, a nam je vseeno oblikoval naslovnico.
Milan: Potrudil se je, bil je eksakten, printanje je potekala zelo neproblematično. Ko dobiš to (v tokah drži CD) v roke, ti srce zaigre in ti zadogaja… “To je moj CD…” Pričakuješ, da bodo občutja drugačna, a… (smeh) Na koncu smo ugotovili eno zadevo: ko snemaš in nekaj pripravljaš, je lahko full hudo, a je zmeraj lahko še hujše.Prenehali smo se postavljati venomer v kožo prekletega fanatika.
RockLine: Del promocije so bili low budget videospoti, majhni stroški, a vseeno veliko rolanja po TV postajah.
Iskra: Zdaj imamo zunaj tri videospote. Narejen je tudi videospot za pesem ‘Hide, Baby!’, ki mi jem vsemi videospoti najbolj všeč. Zdaj pa je prišel ven, ne vem, zdi se mi, da se ga je videlo že na MTV-ju.
RockLine: …vaš prvi pa je bil okronan tudi z nazivom Vidospot tedna…
Milan: A ‘What the Fuck’?
Žiga: Je bil na Videospotnicah?
RockLine: Mislim, da se je vrtel tudi v njihovi rotaciji videospotov…
Iskra: Mater nam, svašta! (smeh)
Milan: Videospotnic že kar nekaj časa ni…
Iskra: Zato pa je treba stavit na nekaj novega- na ‘Snow’ in ‘Hide, Baby’, kot je že Žiga omenil…
RockLine: Stalno pa je, definitivno, opazit neko progresijo, ki se vam dogaja iz komada v komad. Iz koncerta v koncert… Vsak špil dejansko (pa videl sem jih že kar nekaj od Intimcev) izgrajuje povsem drugi svet, kar zadeva glasbeni izraz. Kaj je vizija za “Intimn Frizurn jutrišnjega dne”?
Milan: Smo zmedeni, pa…
Iskra: Če bi hotel vedet, si mora pač vsak vzet čas in poglobit v nove komade… Kar je zdaj, ta trenutek, je star komad. Jutri imamo v pripravi novega.
RockLine: Ki pa se od tega, kar ste delali prej razlikuje po…?
Iskra: Meni se zdi…
Žiga: Malo več rocka je v njih.
Iskra: Jaz imam malo bolj odprto činelo, pa naredi to svoje, ja! (smeh)
Milan: Full je bolj prisotno popotovanje po feelingih. Hoteli smo pač nekaj novega in ne delat muziko po nekih temeljnih zakonih. Ne bi želel nič izključevati, saj zna priti poleg konvencionale še kaj zelo zelo prtegnjenih stvari…
Žiga: Ko bomo prišli v studio se bo že še izkristalizirala pozicija posameznih inštrumentov in mesto, ki ga bomo v nov album vnesli…Je pa treba vedet da bo feeling drug. Vsi komadi so naštudirani v nulo in edino, kar se spreminja, je repertoar, vrstni red komadov na koncertu.
Iskra: Feeling pa je tako… Načeloma smo trezni- vsaj jaz, no, ker ne morem drugače igrat, ampak bolj zadane kemija med folkom in pa sound naredi svoje…
RockLine: Poleg domače kemije pa ste preizkušali tudi kemijo odrov v tujini… Prejšnje leto, če se ne motim, je bila Francija. Letos Anglija…
Milan: V bistvu ja… Konec leta 2005 smo, v času glavnih neredov po Franciji, v okviru festivala ‘The Molt Of Balkan’. Žur je bil res enkraten. Vsaj meni. Prvi dan. Potem sem bil trd, ampak, ko sem videl, da so Francozi usekani, nam je razprlo registre. Totalno nepričakovan žur od folka, ki sploh ni vedel kdo smo. Ene punce so, denimo, kar pele, pa čeprav niso vedele kaj pojemo (smeh)… Meni ni blo nič jasno. Je pa res pripomoglo, da so praznovali Beaujolais Nouveau, novo vino. To mi bo kar ostalo v spominu. Radi bi se zahvalili Arnauldu iz Ducky Dub, ki je v bistvu omogočil, da smo lahko igrali v tem klubu Intermedierre. Imeli smo dvouren decibelno omejen repertoar in “odpržili” smo drugi del tako kot se spodobi- veliko huje kot prvega…
RockLine: Saj je kar logika. Francija ima veliko večjo toleranco za raggae, funk, dub eksperimente.
Milan: Za čudaštvo…
RockLine: Kaj pa Anglija, ki je bila zadnji ekskurz IF sounda na tuje?
Milan: To je bil pa drugačen feeling! Angleži so bili full dinamični, pa precej bolj zahtevni. Ni jih bilo toliko kot Japoncev in Slovencev, ki dol živijo, a je bil žur full hud. Edino… to je bil precej svež festival, tako da nismo do popolnosti zapolnili nekih zadnjih kotičkov teh dvoran, ki bi jih po mojem lahko. Super dva koncerta. Darbooka. Vse je bilo super razen lastnika, ki je bil…
RockLine: …zadržan Anglež?
Milan: Ne! Libanonc, ki je fural svojo furo…
Iskra: Orientalski kafe, kjer se predstaviš akustično…
Milan: Tam se predstavlja bolj mjuzik ne pa HC…
Iskra: Smešna kombinacija je bila trije plesi pa kar eni bendi, ki so ful žgal. Fora pa je bila v tem, da ni poslušal posnetkov bendov, ki jih je povabil na festival…
Milan: Pa je bil malo šokiran…(smeh) Potem pa so bili sedeži polni in je potem na koncu plesal…
Žiga: Ko je videl finančno pokritje je bil vesel, a veš…
Milan: Je bil nasmejan in v fazi “Še kdaj! Še kdaj!”. Clockwork mi kot klub ni bil tako všeč in lep (vsaj meni osebno). Zgledal je ne tako profesionalen, a so se tehnik in ostalo osebje res potrudili, da je bilo dogajanje v redu speljano. Žal mi je, glede na to, da ima kapaciteto 300 – 400 folka, da ni bilo polno. Prišlo je okoli 150 – 200 ljudi in hvala bogu so se spravili vsi v prve vrste ter plesali, jaz sem se malo napil in plesal, ves neumen, z njimi… (smeh)
Iskra: Prvič smo imeli goste na odru. Na oder sta uleteli dve Slovenki, ki sta bili takrat tam. Pravzaprav je šla na oder le ena, bolj pogumna, druga pa je divje bivakirala pod odrom…
Milan: Res je bil ful žur, ker smo igrali povsem sproščeno. Res bi nam bilo v čast in veselje, da bi se takšna stvar ponovila. London je enkraten kraj za mlade bende. Sploh če delajo kaj izvirnega in jim lahko rata. Edini pogoj je, da si pri koritu- zmeraj!
RockLine: Se nameravate vrniti?
Milan: Trenutno imamo gor enega kolega, ki gor študira- v bistvu je DJ gor in je namignil, da bi se lahko kaj zmenili. Mogoče bo ta Balkanizer Festival, na katerem smo bili, se naslednje leto znova organiziral in bo več pomoči s strani Angležev, da bo promocija bolj suvereno izpeljana.
Žiga: Fora je v tem, da je klubov res full več in lahko full več mladih, po navadi so že 19-letni managerji in furajo svoje klube, vpliva na dogajanje. Fora je, da se moraš najti in slišati… Neke veze imamo, a se je potrebno le spravit zraven, organizirati in spromovirat dano… To je povezano z odzivom folka, a sodeč po odzivu na strani MySpace je odziv kar v redu oz. v redu zelo!
Iskra: Očitno pa na našo glasbeno furo in trip palijo po večini Američani…
Milan: USA! Born in the USA! Aja… To samo Balkanci pojemo… (smeh)
Iskra: Upamo na najboljše, a bo potrebno pri Američanih še precej bolj poprijeti… Precej več delat na promociji in na vsem, pa tudi čim več muzke dat od sebe ter sčistiti stvari do zadnjega detajla.
RockLine: Samo še dve vprašanji, pa vas pustim dihat pred koncertom… Kolikor sem videl listo festivalske oz. poletne festivalske ponudbe, da vas ni na nobenem velikem festivalu. Kje se nahaja razlog za to?
Žiga: Tu je naš manager…Najboljše, da vprašaš njega…
Tešky: Ne vem… V bistvu smo na listi za igranje na predizbor za festival Njoki, kar ni velik festival, ampak je pa blizu… Finta je v tem, da nas poleti, dva meseca, v bistvu ni (Intimcev…). Potrebno je malo pavzice, da se spočijemo…
Iskra: Raje malo pavze, da se spravimo skupaj kakor pa da pavze ne bi bilo, pa da se pobijemo…Eksistencialno koristno…
RockLine: Pa saj se dobro razumete…
Milan: Pa kakor kdaj, no…
Iskra: Smešno… Odkar smo se odločili za to smo v zadnjih dveh tednih naredili kar dva nova komada. Naj nam kdo to razloži… Jaz ne vem…
Milan: Danes imamo spet težavo s kalibriranjem novih članov in prihaja do sporov. Nekje zagori, potem pa se v maniri izgredov preraste v vse sfere… Sam smo se odločili, po mojem, kar prav. Iz nas bomo iztisnili boljše stvari!
RockLine: In še veliki finale… Pa naj bo zadnja žrtev kar Žiga! Analiza sedanjosti in projekcija prihodnosti…- kje ste in kje se vidite čez deset let?
Žiga: Intimn Frizurn zdaj 500 € na koncert, čez deset let pa 20.000 € na koncert. A je to veliko?
Tešky: Ne, ni veliko… Kar normalna cena za veterane…
Žiga: Eko- 20.000 € na koncert (smeh).
RockLine: Pa dejmo zaklučit še s čem bolj nematerialnim in bolj emocionalnim za naše bralce- vaše sporočilo našim bralcem?
Milan: Jaz bi rekel: karkoli in kakorkoli kaj počneš in ti folk nekaj nabija, da to ne bo šlo- …
Žiga: Sori, sori… 80.000 €… (smeh)
Milan in Iskra: Ja, ja… Bolj zveni…
Žiga: Imejte se radi! In čimbolj okrog sejte ljubezen… (smeh)
Iskra: Bodite to kar ste in počnite to, kar vam sede in ne drugim delat pizdarij, no!
Milan: Stay true to yourself and you will never fall! (smeh) Pa ne se tepst…
Tešky: Ne tepst glasbenikov! Pa muzko malo bolj podpirajte, če se le da, no…
RockLine: Hvala lepa za prijeten in zelo izčrpen pogovor. Pa fajn ga žurajte na današnjem koncertu.
Milan: Hvala tebi in uživaj z nami še kdaj… (smeh) Hvala RockLine!
