Avtor: Rok Klemše
Kraj: Avtopoligon Ljubečna, Celje
Datum koncerta: 12.08.2009
Število obiskovalcev: 0
Vse od napovedi smo ga čakali kot žejni vode – Paranoid Open Air 2009! Festival je letos z res pestrim in odličnim naborom skupin navduševal vse od same oznanitve, ter hkrati nadaljeval tradicijo festivala Metal Mania Open Air, ki se je odvijal v Komnu, nenazadnje pa je bil tudi lepo prezanovanje 10. Obletnice prvega slovenskega metal webzine, Paranoid, ki že deset let pod svojim okriljem pravzraprav združuje slovensko metal sceno. Za ta res častitljivi jubilej je bilo treba pripraviti nekaj posebnega in organizatorji so namesto tega da bi pripravili privatno pijanico, priredili nepozaben festival. Festival za nas! POA 2009 se je odvijal na avtopoligonu Ljubečna pri Celju in čeprav je bilo iz precej ust slišati skepso o festivalskem prostoru se je ta že ob prihodu izkazal za idelano mesto festivala. Manjkala je le kakšna senca, a tudi organizatorji niso vsemogočni.
Čast odpreti festival so imeli domačini Eliminator, ki so iz nas pod žgočim popoldanskim soncem izželi še zadnjo kapljico švica. Ker smo prvo pozdravno pivo izšvicali že ob postavljanju šotorov v najhujši avgustovski vročini se je še kako prileglo pivo, ki je bilo med prvo nastopajočo skupino vsak dan na voljo po znižani ceni. Tudi na ta način se je nadaljeval duh Metal Manie s sloganom “Rana ura, komad opoldan” (©Peter Gregorc) in tako privabil tudi več publike v zgodnjih popoldanskih urah. In na Eliminator se je thrashiralo! Fantom se pozna neumorno koncertiranje, saj so komadi z dema And You Think Your Holy postali že dovolj prepoznavni, da jim publika zlahka pritegne, tudi novi komadi pa odlično razmigajo vrat in lepo nakazujejo, da Eliminator ne počivajo.
Na popoldansko pripeko je bencina dolila primorska hard ‘n heavy zasedba Shutdown. Fantje so zadnje čase stalnica odrov širom Slovenije in pridno nabirajo koncertno kilometrino. To se jim še kako pozna na odru, saj so uigrani do pike natančno, na odri energični kot se bendu, ki igra heavy metal pomešan z vplivi hard rocka (ali pač obratno, kakor hočete), še posebno pa si oder privošči karizmatični in hiperaktivni vokalist Egzi. Vokalno inštrumentalni ansambel nam je v dobre pol ure tako postregel s sočnimi heavy metal napevi kot so odlični avtorski komadi a la Valkira in Križarji, pri katerem se je na odru fantom pridružila gostujoča vokalistka Katarina, ki je z Egzijem odpela lep duet in poskrbela za prijetno presenečenje. Lepi mladci so ponudili še sladico z zarjavelimi diamanti in dokazali, da so iz koncerta v koncert boljši!
Prvo večje ime festivala so predstavljali nemški tehnični death metalci Obscura. Kamorkoli jih je že treba popredalčkati Obscura so bili brez dvoma hudo pričakovani in so suvereno poskrbeli za brezkompromisen vihar odličnega death metala. Zasedba je pred kratkim izdala fantastično ploščo Cosmogenesis, ki je popolnoma zasenčila prvenec benda, in se jo zlahka šteje med najsvetlejše trenutke tehničnega death metala in se jo postavi ob bok albumom kot so Testimony of the Ancients, Symbolic in Focus. Pa čeprav Obscura gradi prav na vplivih bendom, ki so tlakovali pot naprednemu in drznemu death metalu – Atheist, Death, Cynic in Pestilence. K sreči pa je Obscura od omenjenih velikanov pobrala le najboljše in dodala nezgrešljiv avtorski pečat! Verjetno si publika ni prav dobro predstavljaja kaj nam pripravljajo Obscura, saj je bilo opaziti kar nekaj ust, ki so lovila muhe, a kljub temu, da so Obscura tehnično kompleksen bend je kaj hitro dobila mosh pit in razgibavanje glav. Nič čudnega, saj so Obscura v živo suvereni in hudo natančni in ko te v živo z ene strani obstreljujejo fenomenalni riffi in vesoljske solaže dvojca Kummerer/Muenzner z druge pa pestro bobnanje in še bolj sapojemajoče basiranje gospoda Jeroena Paula Thesselinga, ki je poskrbel za bas tudi na Pestilence klasiki Spheres, pri Obscuru pa prste z lahkoto sprehaja po šeststrunskem “fretless” basu, ti ne ostane nič drugega kot da se na milost in nemilost prepustiš čakanju kdaj ti bo prelomilo vrat. Kljub dobri uri dolgem nastopu, ki nas je popeljal skozi kozmično genezo komadov novega albuma Anticosmic Overload, Universe Momentum, Incarnated, Orbital Elements in druge, je Obscura oder zapustila še prehitro. Nepozabna premierna tega odličnega benda na naših tleh in lahko se le veselimo kot majhni otroci, saj se Obscura v okviru Bonecrusher festa vrača v Slovenijo – 19. Januarja v Kino Šiška! Naslov enega izmed komadov z albuma Cosmogenesis še preveč dobro opiše kaj bi storil z Obscuro na odru – Infinite Rotation!
In ko misliš, da po nepozabnem nastopu Obscure tvoji možgani ne zmorejo več odpuljenih riffov in nečloveškega basiranja in bobnanja, pa ti organizatorji navržejo še legendarno ameriško zasedbo Atheist. To je bend, ki sodi med sveto četverico tehničnega death metala in se je v trenutnem trendu vnovičnega združevanja kultnih skupin na sceno vrnila leta 2006. Sprva le za nekaj koncertov, kasneje pa se je združitev k sreči sprevrgla v pravi reunion in masterminda benda, vokalist Kelly Shaefer ter bobnar Steve Flynn trenutno že snujeta novo Atheist ploščo. Pravi feni se zavedajo kakšen pečat je ta skupina pustila na glasbeni sceni in temu primerno je bilo ozračje pred nastopom benda – živčnost in nestrpno pričakovanje. Mogoče tistih, ki smo Atheist videli vikend pred POA na Brutal Assaultu še večje zaradi dejstva, da so na Češkem odigrali le slabe pol ure. No, tokrat smo prišli na svoj račun, saj so si Atheist odrezali debelo uro in nas popeljali v čudoviti svet drznega death metala, ki je bil hudo pred svojim časom. Atheist so se s svojimi prelomnimi tremi albumi – Piece of Time, Unquestionable Presence in Elements – zapisali v zgodovino kot ena najbolj unikatnih death metal zasedb, ki je osnove žanra mešala s tehničnimi riffi, elementi jazz fusiona ter latino ritmov. Legendarni Američani so nas tako za kratek čas popeljali v zgodovino s klasikami z vseh treh albumov in nemogoče je reči pri kateri so oči publike bolj žarele in glave bolj čupale. Atheist so nas pod vodstvom Kelly Shaeferja popeljali v čudoviti in nenavadni svet komadov Unquestionable Presence, Piece of Time, Air, Mineral , Mother Man, And the Psychic Saw, On They Slay, ki so v živo čisti dokaz zakaj imajo Atheist ime kot ga imajo. Tudi o inštrumentalni četverki lahko govorimo o samih presežkih; novi kitarist Chris Baker je fenomenalno odigral vse genialne rifer in briljantno odpeljal vse fantastične solaže, medtem ko je za basista Tony Choya težko najti prave besede. Choy je brez dvoma eno največjih imen basa v metala, kruh si je med drugim služil tudi pri Cynic in trenutno zopet pri Pestilence, a verjetno je prav pri Atheist najbolj doma. Choyeve bolano dobre bas linije bi lahko poslušal cel dan in pravo veselje ga je gledati pod prste ko zganje neverjetne basovske vragolije. Od Atheist smo pričakovalo veliko in to tudi dobili!
In če smo dobili eno največjih imen tehničnega death metala, zakaj ne bi še eno največjih imen doom metala? Organizatorji si takih neumnih vprašanj niso postavljali in za vrhunec prvega dne festivala poskrbeli z legendarnimi Candlemass, enimi izmed največjih predstavnikov žanra doom metala. Velikane dooma je leta 1985 ustanovil basist in edini še originalni član benda Leif Edling, z naslednjega leta izdanim prvencem Epicus Doomicus Metallicus pa so postavili temelje doom metala. Bend je vse do danes, kljub menjavam lepega števila pevcev, ohranil visoko kvaliteto izdaj, saj so prav vsi albumi skupine več kot odlični, in tudi z zadnji, Death Magic Doom, ni nič drugače. S pravim epic heavy doom rušilcem s te plošče, If I Ever Die so nas Candlemass tudi pozdravili in že na samem začetku ustvarili fantastično atmosfero, ki ni pojenjala vse do zaključka. Perfekten zvok je vse skupaj le še nadgradil; kitare so bile tako ravno prav mogočne in doomersko težke, bas ter boben rušilna in kotaleče se počasna, fenomenalen vokal Roberta Loweja (Solitude Aeternus) pa vse od začetka do konca popoln. Atmosfera koncerta se je iz komada v komad le še bolj stopnjevala vse do, verjetno vrhunca z desetminutno mojstrovino, ki je dvigala kocine, A Sorcerer’s Pledge. A rušili so tudi novi komadi Bleeding Baroness in Hammer of Doom ter nepozabne klasike kot je Mirror Mirror ali Of Stars and Smoke in A Tale of Creation. Neverjetno karizmatični, fantastični frontman Lowe je z mavrico potolkel še kralja in se od nas poslovil z “Don’t do drugs kids!” Toliko o pregovorni mrkosti doomerjev, hehe. Brez dvoma pa so Candlemass pripravili enega najboljših koncertov kar jih je bilo moč videti pri nas in kaj takega bi res lahko gledal non stop!
Uspavanko za lahko noč so nam zagodli srbski black metalci Kozeljnik, sicer stranski projekt kitarist starih znancev slovenskih odrov, The Stone. Malo blasfemije pred spanjem vedno paše, hehe.
Fotografije: Rok Klemše
Setlista
Eliminator
Stribog
Shutdown
God Scard
Obscura
Atheist
Candlemass
Kozeljnik
Galerija slik
