Avtor: Rok Klemše
Kraj: Paranoid Open Air 2009, Avtopoligon Ljubečna, Slovenija
Datum intervjuja: 13.08.2009
Včasih je pač treba pobrisati prah s polic in počistiti okostnjake iz omare in na dan privleči intervju, ki ga zaradi lenobe (ja tudi novinarju smo le iz mesa in krvi :P) ni uspelo pretipkati ob pravem času. Sreča je, da lahko tudi star intervju postane aktualen. Tak je tudi ta, ki je pred nami… Atheist je kultna ameriška tehnična death metal, ki je s svojimi tremi ploščami postavila standarde žanru. Ob svoji vrnitveni turneji je prvič nastopila tudi pri nas, in sicer na Paranoid Open Air festivalu 2009, ob tem pa sem se imel priložnost pogovoriti z ustanovitvenima članoma, Kellyjem Shaeferjem (kitara, vokal) in Scottom Flynnom (bobni). In zakaj je intervju končno spet aktualen? Atheist so pred kratkim objavili naslov nove plošče, ki se bo imenovala Jupiter in bo prva plošča po leta 1993 izdani Elements. Hkrati pa so se razšli (žal ne na najlepši način, več si lahko poiščete na Blabbermouth.net) z basistom Tonyjem Choyem, ki je odbasiral na kultni plošči Unquestionable Presence (po sicer že napisanih delih, ki jih je spisal žal mnogo prehitro preminuli, genialni Roger Patterson) ter Elements, ter se zasedbi pridružil tudi na “reunion” koncertih. Kaj sta torej pred dobrim letom povedala Kelly in Scott…
RockLine: Pa začnimo na začetku. Atheist ste se po dolgem času vrnili na glasbeno sceno. Kje tiči pravi razlog za vašo vrnitev?
Kelly: Šlo je za več dejavnikov. Ko smo odigrali prve “reunion” koncerte sem ugotovil, da je igranje z mojim dobrim, starim prijateljem (bobnarjem Stevom Flynnom op.p.) neverjetno zabavno. Uživala sva v družbi drug drugega in imela sva priložnost, da nadaljujeva z nečim kar imava oba rada… in to pod lastnimi pogoji.
Scott: Pravzaprav je bilo ogromno povpraševanja po starih ploščah in bend je brez kakšnega posebnega doprinosa z naše strani, dosegel nekakšen kulten status. Na nas so začeli gledati kot na pionirje žanra. Vso to povpraševanje je najprej prineslo ponovne izdaje naših albumov in nato do tega, da so nas vprašali, če bi odigrali nekaj koncertov in nato tudi do tega, da zakaj pa ne bi posneli še ene plošče. Tudi nas same je vse skupaj povsem presenetilo, v mislih smo imeli nekaj koncertov in predvsem zabavo…
RockLine: To je bil, vsaj v začetku tudi pravi razlog za vrnitev?
Kelly: Ja, točno tako. Rekli smo, da ni šans, da posnamemo novo ploščo. A po nekaj koncertih se je vse spremenilo, usedli smo se v sobo in začeli pisati. Sranje, sem si mislil, tukaj je nov material po ne vem koliko letih. Tu so novi Atheist! Zveni kot Atheist in res presenečen sem bil. Ko si nekaj časa povsem izven glasbene scene na vse skupaj gledaš povsem tretjeosebno in do pisanja novega materiala nismo pristopili metodično. Ko smo napisali nove riffe in jih nato poslušali je bilo neverjetno slišati, da so to kar poslušamo novi Atheist.
RockLine: Trenutno torej pišete novo ploščo. Imate že predvideno, kdaj boste začeli s snemanjem, kdaj jo boste izdali?
Scott: Takoj ko bo mogoče.
Kelly: Izdali jo bomo, ko bo končana. Biti mora zares dobra plošča.
RockLine: Nenazadnje so tudi pričakovanja velika.
Kelly: Točno tako. Ne bomo je izdali, dokler ne bo pripravljena do zadnjih potankosti. Trenutno smo v odlični glasbeni formi zato bi teoretično album moral biti neverjeten. Ne vem pa še kako bo bo zvenel, vem le da bomo to mi.
RockLine: Pa misliš, da bo kljub temu šlo za nekakšno nadaljevanje prvih treh plošč? Tudi prve tri plošče so se med seboj razlikovale, a so imele na daleč prepoznaven Atheist pečat.
Kelly: Steve ni igral na tretji plošči, mislim, pa da bodo prisotni tudi elementi tretje plošče, predvsem zaradi Tonyja. Za naju s Stevom pa gre jasno predvsem za nadaljevanje albuma Unquestionable Presence. S Stevom sva komade vedno pisala skupaj in na podoben način. Če bi naredili vrstni red komadov kot sva jih napisala bi bil opazen napredek, da so vedno težje, vedno bolj kompleksne. Teoretično bi to torej moralo biti nadaljevanje Unquestionable za naju s Stevom, s Tonyjem Choyem na basu namesto Rogerja. Plošča bo gotovo hitra in težka, nismo izgubili stika z našimi koreninami.
RockLine: Ko ste začeli igrati kot mlad bend, ste imeli že začrtano pot izredno tehnične glasbe, glasbe pod močnim vplivom jazza, ali je do tega prišlo naravno?
Scott: Ja, do tega je prišlo povsem organsko, napisali smo tisto za kar smo čutili, da je dobro…
Kelly: Tehnično, vsaj v zvezi z glasbo, death metalom, takrat sploh še ni bil termin…
RockLine: Gotovo ste bili eni izmed prvih, ki ste žanru dali ime.
Kelly: Ja, zgledovali smo se po bendih kot so Rush in kako so tkali glasbo, ki ti je dala občutek potovanja, hkrati pa smo imeli radi tudi težko glasbo kot so Slayer.
RockLine: In združili ste dva svetova.
Scott: Ja, kot je rekel Kelly, sam sem bil pod močnim vplivom Rush in bobnanja Neila Pearta, obenem pa sem imel rad bobnanje Davea Lombarda. Ko je izšel Reign in Blood sem bil brez besed. Mnogi se tudi ne zavedajo koliko vpliva je v metal bobnanje vnesel Gene Hoglan. Kar je odbobnal na Dark Angel albumu Darkness Descends je noro. Vsi bobnarji, ki danes uporabljajo tehniko sinkopiranega bobnanja kot je Thomas Haake (Meshuggah, op.p.), se lahko zahvalijo Hoglanu. On je bil prvi. Sam sem nekako združil Lombarda, Hoglana in Pearta.
RockLine: Če danes poslušamo Piece of Time je močno slišna njena surovost, skoraj primitivnost, medtem ko je Unquestionable Presence mnogo bolj progresiven in spoliran.
Kelly: Ja, Piece of Time je bila naša prva plošča, bili smo še otroci.
Scott: Hoteli smo le hitrost!!! Saj veš, Anthrax, Metallica, S.O.D., hoteli smo biti kot ti bendi, in hoteli smo biti hitri! Nato smo odrasli in dozoreli in mislim, da se to tudi pozna v naših idejah.
Kelly: Na nas so začeli vplivati tudi bendi kot so Iron Maiden. Naše harmonije v veliki meri izhajajo iz tega kar so počeli Iron Maiden in Judas Priest.
RockLine: Sploh Roger je bil velik fen Steva Harrisa.
Kelly: O, ja!
RockLine: Po njegovi smrti je bilo verjetno za Atheist izjemno težko. Ste razmišljali tudi o tem, da bi vse skupaj opustili…
Kelly: Seveda…
RockLine: …in kako težko je bilo nato najti zamenjavo za tako unikaten talent?
Scott: Izredno, saj prave zamenjave zanj sploh ni bilo. Bil je edinstven, sploh pa leta 1991 ni bilo dosti ljudi, ki bi znali igrati bas na njegovem nivoju. Danes jih je ogromno, takrat pa smo se res spraševali kje bi sploh lahko našli nekoga, ki bi bil na Rogerjevem nivoju. Bil je Tony, Doug Keyser iz Watchtower in morda še nekaj ljudi.
Kelly: Izredno dober je bil še Dave (Bizzigotti op.p.), basist Ripping Corpse, to pa je bilo to. Plošča je bila že napisana, rezerviran smo imeli tudi že studio in Tony je vskočil za snemanje. Rogerja grozno pogrešamo in brez dvoma pisanje Atheist materiala brez njega ne bo nikoli več isto, njegov stil pa razumemo tako dobro, da ga lahko nekako emuliramo in tako zagotovimo stil in zvok benda kot ga je želel on. Vsekakor pa pišemo z njim v mislih.
RockLine: Kako danes gledate na floridsko death metal sceno? Nenazadnje ste bili eden izmed prvih in najbolj originalnih bendov te scene.
Kelly: Ko si član neke take scene se tega niti ne zavedaš. To se je dogajala okrog nas in v tem smo uživali. V naših očeh se je nekaj takega dogajalo v Nemčiji z bendi kot so Sodom, Destruction, Kreator. Nismo se zavedali, da bi se kaj podobnega dogajalo pri nas. Danes, leta kasneje, ko pogledaš spisek bendov iz tega okolja pa je vse skupaj kar precej neverjetno. Lepo je biti del nečesa takšnega, vsekakor bolje kot biti obskuren bend iz Nebraske.
RockLine: Ste še v kontaktu s člani teh bendov, bendov kot so Monstrosity,…
Kelly: Ja, pogosto se vidimo. Z Leejem (Harrisonom, bobni op.p.) iz Monstrosity se redno videvava, pa Philom (Fascina, kitara op.p.) iz Malevolent Creation se vidiva redno. S tipi iz Deicide in Morbid Angel pa si nismo bili nikoli posebno blizu. Z Obituary smo pogosto igrali v LA-ju in smo dobri prijatelji. V Tampi je bar The Brass Mug, kjer se pogosto videvamo s tipi iz scene.
RockLine: Znano pa je, da niste imeli posebno dobrega odnosa z Death oz. predvsem s Chuckom Schuldinerjem…
Kelly: Ja, vsekakor smo imeli različne poglede na stvari. V zgodnjih dnevih je poskušal negativno vplivati na našo kariero. Naš manager je bil tip, ki je bilo dober Chuckov prijatelj…
RockLine: Je bil to Borivoj (Krgin, v osemdesetih manager mnogih ameriških bendov, ustanovitelj spletne strani Blabbermouth.net, op.p.)?
Kelly: Ja. Borivoj je bil v osemdesetih izredno pomembna oseba na sceni in je v veliki meri odgovoren za našo prepoznavnost. Bil je človek, ki nas je razumel. Z Death smo prvič igrali leta 1986 v Sunset Club in Chuck je poklical Borivoja in mu povedal, da smo v živo obupni. Za nas je bil to velik šok, Bori je bil edini človek na svetu, ki nas je razumel, nato pa mu je najboljši prijatelj začel govoriti, da smo v živo obupni.
Scott: Borivoj nas je poklical in nam povedal, da sliši, da smo grozni. A smo se pogovorili in odigrali smo koncert.
Kelly: Morda se sliši pompozno, a v zgodnjih dnevih je Chuck o nas govoril stvari kot so, da v metal prinašamo jazz in da sploh ne poslušamo metala. To ni bilo res in znano je, da je po sodelovanju s Paulom in Seanom (ustanovitelja Cynic, Paul Masvidal in Sean Reinert sta odigrala na kultni Death plošči Human) postal precej bolj tehničen.
Scott: Postal je celo naš velik fen.
Kelly: Filozofija naše glasbe je, da dobro igraj svoj inštrument, piši zanimivo in dobro glasbo. To je bilo vedno bistvo našega ustvarjanja. Nikoli ni šlo za to, da bi pisali mehkejšo glasbo, a hoteli smo ljudem odsekati glavo z našimi idejami. V kasnejših letih nas je razumel tudi Chuck in leto preden je umrl sva se skupaj tudi zakadila. Še vedno je bil nekoliko zagrenjen, death metal je bil njegov otročiček in do njega je bil zelo zaščitniški, ni ga hotel spreminjati ali pustiti komurkoli, da bi se z njim zajebaval. Po eni strani ga povsem razumem, bil je zelo strasten. Kot sem tudi sam.
Scott: Spora ni imel samo z nami, temveč tudi z drugimi bendi. Bil je izredno topel človek, a hkrati v odnosu z drugimi bendi izredno paranoičen in agresiven.
Kelly: Imel je tudi izreden vpliv. Če je povedal kaj slabega o tvojem bendu si zelo težko dobil koncert ali dosegel kakšen dogovor.
RockLine: Verjetno je bil razlog za to v tem, da ste pisali in igrali glasbo, ki je pred vami ni igrali nihče, morda edino Cynic, in zaradi tega niste bili razumljeni.
Kelly: Ja, čeprav so Cynic prišli za nami. V tem smo bili v začetku popolnoma sami.
RockLine: Ja, nihče ni tako kot vi združeval death metala z jazz tehnikam, sam recimo v vaši glasbi vidim precej vplivov avtorjev kot je Allan Holdsworth.
Kelly: Definitivno. V začetku sicer nismo bili direktno vplivani od teh bendov, a cenimo primerjavo. Kasneje smo začeli hoditi na jazz vaje.
Scott: Sam sem imel glasbene vaje v šoli in nekaj materiala, ki se je znašel na Unquestionable Presence izhaja direktno iz tega. Nekega dne smo recimo v šoli jemali bossa novo in naslednji dan sem na vajah predlagal tak del, ki smo ga vstavili v komad Incarantions Dream.
Kelly: To je bil direkten rezultat teh jazz vaj, kot rezultat tega pa smo začeli poslušati še več tovrstne glasbe.
Scott: Velik vpliv na nas sta pustila tudi Paul in Sean in drugi fantje iz Cynic, ki so poslušali tako glasbo. Name je gotovo nekaj vpliva pustil Sean s svojim bobnanjem.
RockLine: Gotovo je svoj pečat v Atheist pustil tudi Tony, jasno predvsem na Elements, najbolj verjetno prav s komadom Samba Briza.
Kelly: Ja, ta komad je napisal Tony in gotovo je prinesel velik vpliv latino glasbe. Za pisanje Elements smo imeli zelo malo časa in Tony je s svojim inštrumentalnim znanjem ogromno pomagal. Steve te izkušnje z njim še ni imel zato komaj čakam, da vidim kako se bosta obnesla v studiu in drug drugega vzpodbujala do skrajnih mej. To bo noro! Sem fen obeh in komaj čakam, da slišim kaj se bo iz tega izcimilo, sam bom zaigral nekaj kitare, napisal bom besedila in malo sem bom drl. Zanimivo bo slišati povsem nove komade.
Scott: Komade s prvih plošče preigravamo že tako dolgo, da komaj čakam, da bom lahko zaigral nekaj svežega. Čeprav stari komadi še vedno zvenijo novo in sveže in jih rad igram.
Kelly: On They Slay igramo že 24 let! Lepo je bilo pred toliko časa spoznati Cynic, bili smo sorodne duše, bili smo si zelo blizu in skupaj smo razširili našo bolezen po vsem svetu. Takrat pa smo se morali oboji zaradi naše unikatnosti boriti za naš obstoj, a smo vstali in organsko zavladali kot plevel. Toliko let kasneje pa je neverjetno videti koliko bendov je nastalo. Na kaj takega se ne moreš nikakor pripraviti.
Scott: Tak bend je npr. Obscura, ki sem jih spoznal pred štirimi meseci, ko smo z mojim bendom Gnostic igrali skupaj. So neverjetno talentirani glasbeniki, pogovarjali smo se o Atheist in povedali so mi, da so veliki, veliki feni. Biti vpliv na bend kot so oni… Stefan, njihov kitarist mi je povedal, da je komad na njihovem albumu Cosmogenesis popoln “rip-off” enega izmed naših komadov iz Piece of Time (smeh). Neverjeten kompliment je od takih bendov slišati, da si na njih vplival prav ti. Zaradi tega se vse skupaj izplača.
RockLine: Pred časom sem govoril s Seanom in Paulom iz Cynic in povedala sta, da je na njuna besedila ogromno vplivalo kajenje trave. Če se ne motim enako velja za vas?
Kelly: Absolutno. Mislim, da ne obstaja besedilo Atheist komad, ki ga ne bi napisal medtem ko sem bil zakajen. Trava odpre različna vrata in me “poudari”. Mislim, da je trava vplivala tudi na našo glasbo, Steve je sicer ne kadi, veliko pa je je pokadil Roger. Kar se tiče besedil je zelo pomembna. Izbira besed in fraz je povsem drugačna ko sem zakajen. Ljudje, ki ne kadijo trave na nas gledajo kot na navadne zadetke, ljudje pa, ki travo kadijo na takem nivoju, razumejo. Name deluje zelo pomirjujoče.
Scott: Gotovo je boljša kot pitje brez alkohola.
RockLine: Če je ne mešaš s tobakom celo precej zdrava (smeh).
Kelly: Kar je seveda ne (smeh). Moj partner pri pisanju besedil je že leta in leta. Mogoče so ljudje razočarani, saj mnogi pričakujejo romantične zgodbice o pisanju besedil, kako sedim ob kurčevi prižgani svečkici s kavico ob strani. Pri Elements je bilo to še posebej pomembno, saj sem moral vsa besedila napisati v zelo kratkem času. Prvič sem imel npr. prej naslove komadov kot sama besedila, kar je zame zelo netipično. Običajno prej napišem besedilo in nato izberem naslov. Tukaj pa sem se ob besedah Air, Water, Mineral kar zgrozil kako za vraga bom napisal besedila, ki ne bodo zvenela neumno. Vsak komad sem napisal tretjeosebno glede na element. Besedila so tako nastala na podlagi izjemno dobro trave, ki nam jo je dal River Phoenix.
RockLine: Resno?
Kelly: Ja, živel je ravno nasproti našega studia, spoprijateljili smo se in nato nas je dnevno obiskal v studiu in nam nosil sadje, travo in pice brez sira (smeh). To so bili dobri časi. Josh Greenbaum je bil pravzaprav njegov bobnar. Priletel je dva tedna pred snemanjem in nam pomagal s pisanjem in zaključevanjem. Komad Mineral je bil npr. napisan en dan pred začetkom snemanje.Tako se preprosto ne dela. Ko imaš napisan komad ga nekaj časa poslušaš, ga igraš, da vidiš, če ti je sploh všeč.
RockLine: V tako hitro izdajo Elements vas je, če se ne motim, prisilila založba?
Kelly: Ni bilo čisto tako. Res so nam rekli, da če ne posnamemo še ene plošče nas bodo tožili. Sam sem začenjal že z novim bendom, Neurotica, Steve je bil na faksu in bil sem pravzaprav brez benda. Nekoč sem videl igrati bend s kitaristom Random (Burkey, kitara na Elements, op.p.), za vsak slučaj sem si zapisal njegovo telefonsko številko. Poklical sem še Franka (Emmija, kitara na Elements, op.p.) in začeli smo s pisanjem. Prve komade smo napisali skupaj, nato sem poklical še Josha in Tonyja in nato smo dneve in noči pisali.. in kadili, in pisali in kadili.
RockLine: V prostem času tudi slikaš. Na tvojem MySpaceu sem si pogledal nekaj tvojih slik in zdijo se mi odlične. Kolikor sem uspel videti slikaš ogromno portretov igralcev in glasbenikov?
Kelly: Hvala. Ne po izbiri, slikam jih ker jih ljudje kupujejo. Sem umetnik in moram nekaj tudi zaslužiti. Marilyn Monroe sem recimo naslikal na platno in ljudem je bilo všeč. Raje pa sicer slikam bolj čudne stvari kot so kaplje in packe. Hvala, da si opazil.
RockLine: Pred časom si dobil tudi hčerkico. Verjetno ti je precej spremenila življenje.
Kelly: Uf, ja! Obema, tudi Steve ima dva otroka. A spremenila, ga je samo in le na boljo. Je najboljše kar se mi je zgodilo v življenju. Je strašljivo , da si odgovoren za človeško bitje, sploh kot oče samohranilec. A rad jo imam in lepo mi je. Prišla je ravno v času mojega življenja ko sem bil izjemno sebičen in povsem me je spremenila.
RockLine: Verjetno je sedaj težje oditi na turnejo, sploh v Evropo?
Kelly: Ja, seveda, zelo težko! Ko smo bili otroci je bilo povsem drugače.
Scott: Potovanje in turanje je res težko. Dolge vožnje, noči v obupnih hotelih…
Kelly: Tista ura na odru je neprecenljiva, vse ostalo pa je izredno naporno.
Scott: Imeti moraš res nekakšno mirno strast in ljubezen do tega. Ker smo starejši imamo zaradi tega bolj zdravo odnos do benda, uživamo v tem v čimer moraš uživati. Ko smo bili otroci nismo. Sedaj se je prav neverjetno zavedeti, sranje, v Sloveniji smo, v Avstriji smo… In res smo hvaležni vsem, ki pridejo na koncert. Ko smo bili mlajši je bilo pomembno vse drugo – prodati moramo dovolj plošč, kregamo se s tem in tem, Chuck o nas govori grde stvari, Morbid Angel so neprijazni…
Kelly: Danes je pomembno to, da dobri, stari prijatelji potujejo po svetu in igrajo metal. In se pri tem zabavajo! Najraje igramo dvotedenske turneje, tako je lažje za nas in naše družine.
RockLine: Torej med turnejami odletite domov?
Scott, Kelly: Tako je.
RockLine: Pa raje igrate v Evropi ali v ZDA?
Kelly: V Evropi!
Scott: Definitivno v Evropi!
RockLine: Zaradi fenov?
Scott: Ja, tudi, v ZDA pa prav tako očitno ni mogoče organizirati takih festivalov.
RockLine: Obstajajo bolj enodnevni festivali.
Scott: Ja, prav tako pa niso možni festivali kot je Wacken kjer smo igrali pred nekaj časa. V enem dnevu so igrali Aerosmith in Morbid Angel. To je v ZDA preprosto nekaj nepojemljivega. Kelly vsakič ko je na odru na takem festivalu poudari, da ste lahko res veseli za take festivale. In povsem iskren je ob tem. V ZDA ti ne dovolijo postaviti šotorov in piti piva, logistično ni možnosti za take festivale. V Evropi je prav tako bolj sproščeno kar se tiče prizorišč, pa odnosa promotorjev do benda.
Kelly: Feni so bolj nostalgični.
Scott: In pametni! Sicer smo pravkar končali turnejo po ZDA in imeli nekaj odličnih koncertov, igrali smo pred polnim Times Square v New Yorku. A v Evropi je drugače, boljše. In priložnost imamo obiskati kraje kot je Slovenija.
RockLine: V Wacknu ste posneli tudi live album.
Scott: Pravzaprav nismo načrtno posneli koncerta za live izdajo, tako se je preprosto zgodilo. A izdali smo ga in je precej surov posnetek, brez kakšnih olepšav in obdelav. Samo zmiksali smo ga.
Kelly: Nastop pred 60.000 ljudmi je bil neverjeten in je trenutek Atheist kariere, ki si ga bomo vsi zapomnili.
RockLine: Če se prav spomnim je bil to za vas precej smešen nastop. Če me spomin ne vara je na tem koncertu Tony padel skozi oder?
Scott: Hehe, ne to se je zgodilo dva tedna prej v Italiji. Oder se je prelomil in Tonyja naenkrat ni bilo več na odru. Precej nevarno, a se je na srečo vse dobro izteklo.
RockLine: Je bilo zate težko ko ti je bila postavljena diagnoza karpalnega tunela in nisi mogel več igrati kitare na odru? Moral pa si prevzeti striktno vlogo frontmana.
Kelly: Ne, sploh ne. Mislim, da me je v vlogo frontmana rock skupine popeljalo moje mesto v Neurotici, s katero smo imeli v ZDA nekaj uspeha. Igranje kitare je stvar ega, sam pa ga nimam. Brez težave sam napišem riff in ga dam nekomu drugemu za igranje. Kot frontman pa na odru uživam. Mislim, da v metalu tega manjka, premalo je pravih nastopačev.
Scott: Kelly v vlogo frontmana vstopa zelo netipično za tehnični death metal. Mislim, da se na to ljudje dobro odzivajo.
Kelly: Mislim, da je moj nastop zelo rockovske narave.
RockLine: Verjetno si se tudi za to udeležil avdicije za vokalista Velvet Revolver?
Kelly: Ja, a če bi vedeli iz kje prihajam bi se tega zelo ustrašili. Za tem je zelo smešna zgodba o kateri bom v prihodnje verjetno napisal knjigo. Vlogo v Velvet Revolver pa sem skoraj dobil. A bilo je noro sedeti v majhni sobi s Slashem, saj sem velik Guns ‘n Roses fen.
RockLine: Kaj pa se trenutno dogaja z Neurotico?
Kelly: Nič, popolnoma nič. Rad bi še enkrat izdal plošče, saj je na njih ogromno dobrih komadov in na obe plošči sem zelo ponosen. Plošči bi še enkrat rad ponudil ljudem, saj nas je popolnoma zjebala biznis stran glasbenega posla. Mainstream rock je grd svet, saj glasbo delajo iz povsem napačnih razlogov. Sam moram glasbo najprej imeti rad, a sem poskusil in bilo je zabavno. Igrali smo recimo na Ozzfestu 2002. Občasno pa sem se počutil kot da varam svojo ženo.
Scott: Prasec (smeh).
RockLine: Kelly, če se ne motim imaš tudi svojo založbo?
Kelly: Nič več. S tem je preprosto preveč dela, čeprav želim še vedno pomagati bendom, producirati plošče.
RockLine: Če se ne motim bi moral na tvoji založbi iziti tudi Gnostic prvenec Engineering the Rule?
Scott: Ja v začetku je bilo res tako mišljeno, Kelly pa nam je pomagal predvsem s produciranjem. Plošča je pravkar izšla pri založbi Seasons of Mist. Sam 13 let nisem sploh igral, zato sem ustanovil Gnostic. To je bilo še pred ponovnimi izdajami Atheist plošč in pravzaprav so Gnostic nekako posredno krivi, da smo se z Atheist sploh vrnili. Naš prvi demo ni bil prav dober, drugi je pokazal velik napredek, Kellyjev Starfactory ja financiral pol plošče, ki jo je nazadnje vzela Season of Mist. Dobila je kar dobre kritike in zelo smo zadovoljni, da se je založba tako potrudila za nas. Mislim, da bo druga plošča pokazala veliko več.
RockLine: Ok, čisto klišejsko vprašanje za konec. Kakšna je prihodnost za Atheist in tudi Gnostic?
Scott: Nova plošča, koncertiranje in videli bomo kaj bo prinesla prihodnost.
Kelly: Trenutno se izredno zabavamo, če pa se ne bomo več bomo končali. Veselimo se nove plošče, ko bo ta izšla in igranja v krajih kjer še nismo bili.
Galerija slik
