Kraj: Klub Boogaloo / Zagreb / Hrvaška
Datum koncerta: 18.05.2007
Število obiskovalcev: 500
Cena karte: 120/150 Kn
Oho-ho! Nocoj bomo pa še velikokrat rekli: “Dobar dan!”. Odpravljamo se namreč v Hrvaško. Pogledat gospoda Paula Gilberta, znamenitega kitarista Mr. Big in Racer X in človeka, ki sodi v rang hudičevo podmazanih prstov pajkovskega prijema Stevea Vaia. Mož je popolno izdelan stroj igranja na kitaro. V hitrosti v natančnosti in kar je glavno v duhovitih domislicah, ki se iskrijo zlasti skozi njegov osebno izpovedni opus samostojnih studijskih albumov, med katerimi je Paul v Zagrebu predstavljal aktualnega “Get Out Of My Yard” (RockLine recenzija TUKAJ).
V družbi Thomasa in Jerneja, dveh velikih RockLine glasbenih izvedencev za kitarske heroje in tovrstne odrske cirkusante, je bilo poskrbljeno za odlično zabavo. Prav pogrešal sem ta občutja. Seveda smo pridno zabelili situacijo s pivsko vsebino. Klub Boogaloo smo seveda našli, a to pot se nismo mnogo izgubljali. Nazadnje smo bili tam notri na koncertu bivšega Black Sabbath pevca Tonyja Martina, novembra 2005.
Boogaloo je odlično mesto v smislu njegove pripravnosti za organizacijo tovrstnih dogodivščin kot je koncert Paula Gilberta, na katerem se pričakuje navadno udeležba okrog 500 ljudi (plus, minus 200). Roko na srce sem pričakoval v Zagrebu večji obisk! No do 22.00 ure se je v njej nagnetlo cca 500 ljudi, prostora v dvorani, pa je bilo še za enkrat večje število obiskovalcev!
HARD TIME: 22.00 – 22.45
Za ušesno masažo in ogrevanje pred Paulom Gilbertom, so poskrbeli legendarni hrvaški rockerji Hard Time. Vodja skupine Gordan Penava – Pišta, glavni vokal in ritem kitara, hkratni organizator koncerta Pula Gileberta, se je izkazal še pred koncertom, ko nas je prijazno sprejel in po meri profesionalnega pristopa še prej. Z izredno korektnim odnosom do našega medija, ko je vrnil ekspresno hiter odgovor na našo prošnjo!
Možakarja sem opazoval s Hard Time lansko leto pred Motorhead v Zagrebški “Stari Klaonici”. Hard Time so bili enkratna izbira pred Motorhead. To pot ne toliko posrečena, a konec koncev, saj niti ni važno. Možje so v tričetrturni demonstraciji svojega materiala opozorili, da nosijo silno samozavest, da je Pišta še vedno neuničljivi stari rocker v duši in da poseduje rutino avtoritativnega vodje, ki vodi vseskozi z nezmanjšano suverenostjo svoje Hard Time, kar se je iskrilo konkretno skozi ponujeno minutažo nastopa skupine. Ob tem je znova neverjetno kako Hrvaške skupine v svoji odrski demonstraciji posedujejo velika jajca. Koliko neposrednosti in arogance so lansirali skozi svojo izkustvo umazano kotalečega se rock’n’rolla, surove drže. Ob tem je bil odlično razpoloženi Pišta maksimalno zgovoren ter povezoval točke med seboj z izrednim smislom za humor. Publika je bila med nastopom dokaj zadržana. Očitno je, da Hard Time nastopi v Zagrebu niso tako redki in ljudje so jih navajeni ter skupino zato že zelo dopro poznajo. Kljub temu pa smo vsi pridno sodelovali v izpolnjevanju diktatov Pište z odra. Ivan Mihaljević – Miha je imel na kitari znova svoj dan in je demonstriral čisto in neverjetno hitro soliranje, skozi katerega je natresel kopico not. Enkratna eksekucija, solaže sicer v klasicističnem slogu Satrianija in ne kakšnega umazanega priučenega bivšega “bluzerja”, kot bi pričakoval da se bo znašel v ekipi Hard Time, glede na žanrsko neposrednost. Pišta je z vokalom divje oral in kopal po kitari, bend pa je stresel iz sebe prvinsko mero brutalno divje manifestacije rock n’rolla. Čvrst in intenziven nastop so po pričakovanju fantje zabelili z njihovim največjim hitom, ekstremno navitim Kiss My Ass And Go To Hell.
Hard Time so popoln žur naviti “na tri štiri”. Neposredno hujskajo publiko k nepokorščini in užitkom Luciferskih razsežnosti ter skušnjav. Poleg tega jih krasi sila intenzivna odrska igra, ki te preprosto potegne v vrtinec norosti! To je rock’n’roll intenzivnost, ki jo v Sloveniji, kjer je predvsem iskano “samosmiljenje” zafrustriranih duš lepih mladih fantov (Siddharta, Bohem, ipd…) velikokrat močno pogrešam! Hard Time – hvala vam za prvovrstno rock’n’roll bombo!
PAUL GILBERT: 23.30 – 01.15
Hard Time so nas dodobra razživeli ter posrkali vase in kulise so se ponovno zagrnile. Tokrat samo za pol ure in pavzo za “još jednu pivu” ter na odru se je pojavil Paul Gilbert s spremljevalno zasedbo v svoji značilni opravi ter z zaščitnimi glušniki na ušesih. Paul v zadnjih letih odkar je utrpel poškodbo sluha (tinnitus) in na eno uho skoraj ostal gluh svojih glušnikov skoraj ne sname več. Če vprašate mene bi s svojim početjem zlahka postal zgled ostalim “neustrašnim” glasbenikom katerih ušesa dan za dnem prenašajo jakosti zvoka 150dB in več. Žrtvi poškodb sluha med bolj znanimi rockerji sta poleg Paula v zadnjem obdobju tudi Lars Ulrich in James Hetfield, sicer člana Metallice.
Spremljevalno zasedbo Paul Gilbert skupine poleg Paula sestavljajo še, Mike Szutzer na bas kitari, bobnar, ki je lansko leto že obiskal naše kraje kot član zasedbe hrvaškega kitarist Shimeta (koncert Postojna, koncert Ljubljana), ki živi in dela v ZDA, govorimo pa o fantu, ki sliši na ime Jeff Bowders. Slednja a ne zadnja na spisku pa je kar Paulova novopečena žena in klaviaturistka (marec, 2006) sicer japonskega rodu Emi Gilbert. Kot zanimivost velja omeniti, da je Paulova trenutna spremljevalna zasedbe tudi jedro spremljevalne skupine na trenutni G3 turneji, ki poteka vzporedno z Gilbertovo že omenjeno promocijsko turnejo. Letos se je Satriani ob odsotnosti Vaija obdal s kitarsko dvojico Gilbert-Petrucci.
Paul nas je s svojo neustrašno in udarno zasedbo zabavljal naslednji dve uri. Nastop so člani zasedbe spričo hrvaške neurejenosti in svobode na tem področju začeli tudi za nas vajene rockerje dokaj pozno, natančneje ob 23:30 uri in tako dvignili naš že rahlo pasiven bioritem na delavno raven. Repertoar je sestavljal večinoma skladbe iz Paulovega zadnjega albuma s pomenljivim naslovom Get Out of My Yard, ter starejšega obdobja in delovanja zasedb Mr. Big in Racer X, katerih virtuoznost je tvoril prav Paul. Ob tem velja omeniti, da ima Gilbert na tem področju veliko manevrskega prostora saj njegova samostojna kariera obsega kar 10 studijskih albumov, bonus material iz omenjenih zasedb pa ravnotako tvorijo avtorske skladbe katerih avtor je bil prav Gilbert. Nastop je bil izpeljan dinamično in rutinirano tekoče brez nepotrebnega zadrževanja in zavlačevanja z vmesnimi nagovori itn. Paul očitno prisega na reklo, da glasba govori sama zase poleg tega pa se očitno zaveda, da več kot 90% njegovih nastopov sestavljajo najrazličnejši glasbeniki, povečini kitaristi, ki raje kot, da bi ga poslušali in prenašali ameriške politične izpade raje opazujejo njegove prste in poslušajo njegovo glasbo. Da pa mikrofon ne ostane čisto nem Paul včasih tudi malo pretegne svoje glasilke in posamezne skladbe tako zvenijo prav posebno komično. Kot vokalist/kitarist sicer ne dosega Steve Vaija, vsekakor pa dodobra presega Joe Satrianija, ki je s tovrstnim početjem in enem neuspešnim albumom to navado raje opustil 
O sami spremljevalni zasedbi bi lahko dejali vse pohvale, saj so iz sebe iztisnili tisto najboljše. Basist Mike poleg svojih dokaj težavnih linij brez problema odigra tudi vsem znane Sheehanove Mr. Big bas linije. E bi fantu dodali še harmonizer in stereo connect bi bila stvar 100%, vendar nas sladokusce tudi tako ni razočaral. Kot posebnost pa fant za trzanje svojega basa uporablja tako prste kot trzalico in tako na trenutke pusti svojim pregorelim prstom vsaj malo hlajenja. Bobnar Jeff Bowders je v tem okolišu že znan gost in tudi tokrat v svoji matični postavi je pokazal svojo pravo vredno plat. Njegovo harmonično igranje bi zlahka primerjali z Mike Manginijem ali vsem bolje znanim legendarnim Terry Bozziom, z eno pomembno razliko. Njegov bobnarski set je vsaj za faktor 6 bolj okrnjen od Terryevega, s tem, da Jeff uspe kljub temu odigrati vse zahtevano. Klaviaturistka Emi pa je očitno našla svoje mesto v zasedbi spričo novopečene ljubezni in glasbene navezanosti, ki je najbrž vodilna nit med zakoncema Gilbert. O njeni tehnični plati pa ne velja izgubljati besed, punca bi se po mojem mnenju zlahka potegovala za klaviaturista v Dream Theater.
Sledila je še Hendrixova “Foxy Lady” ter “You Kids” in Paul & Co. so nas dokončno zapustili. Vidno zadovoljeni smo odhajali iz dvorane in vsak pri sebi premlevali kako za “h****a” mu to uspeva. Verjetno bo treba še malo povaditi…, Paul pa je Zagrebu vsekakor zadal udarni “Hard Time”.
Besedilo: HARD TIME (Aleš Podbrežnik), PAUL GILBERT (Thomas Breznik)
Fotografije Jernej Vene & Thomas Breznik
Setlista
HARD TIME:
1. Ja sam ono što plaši te
2. Nema povratka
3. Hoću sad i hoću sve
4. Zombie
5. Ništa il’ sve
6. Ja sam slobodan
7. Hit & Run
8. Everybody Wants To Be Alone
9. Ja nisam normalan
10. Kiss My Ass And Go To Hell
PAUL GILBERT:
1. Get Out Of My Yard
2. Hurry Up
3. Castle Dragon
4. Rusty Old Boat
5. Teeth Are A Drumset
6. Eruption
7. Spaceship One
8. I Like Rock
9. Scarified
10. Tech. Difficulties
11. Green Tinted
12. Twelve Twelve
13. Nothing But love
14. Addicted To That Rush
15. Mt – Fuji Xmas
16. Interaction
17. To Be With You
18. Down to Mexico
—dodatek—
19. Three E`s For Edward
20. Haydn Symphony
21. Not Affraid Of Police
22. Foxy Lady
23. You Kids
Galerija slik
