Pelhan: Zgrabi me

0 234

Izdano: 20.4.2024 pri Samozaložbi PELHAN
Produkcija: Aleš Pelhan in Matjaž Švagelj
Dolžina: 49:05 min.
Zvrst: Hard Rock


“Hard Rock’n’Roll”

Z uspešno zabavo ob izidu je 20. 4. 2024 v Ajdovščini luč sveta ugledal drugi album ajdovske skupine Pelhan, poimenovane po frontmanu, kitaristu in edinem avtorju Alešu Pelhanu.

Po izidu prvenca V neznano leta 2014 je sledilo zatišje, ki je bilo posledica različnih obveznosti članov skupine. Starševstvo, službe, peklenski ritem modernega sveta. Z letom 2017 pa je skupina po kapljicah začela izdajati videospote posameznih skladb in tako se jih je do izida albuma nabralo kar pet, malce pred izidom pa še šesta, komercialno obarvana Prvi ples, odpet v duetu z Aleševo soprogo Ano.

Poleg omenjenih šestih album vsebuje še sedem novih skladb, posnetih v novi zasedbi: Aleš, Matej (bas) in Simon (bobni). Slednja dva sta znani prezenci ajdovske HC scene. Tik pred koncertom ob izidu albuma se je v skupino vrnil še Peter (klaviature) iz postojnskih prog-powerašev Divine Illusion.

Zvok in vsebina albuma predstavljata osvežitev in obogatitev precej siromašne slovenske hard rock scene. Aleš kot avtor ni premočrten, njegove kompozicije nihajo med obema skrajnostma hard rock spektra. Na eni strani so dobrodošle dodobra zmetalizirane zadeve, kot Narava kaže zobe in Na dnu flaše, na drugi strani pa najdemo nežno patetične izbruhe v podobi Vsem vse in Priznam. Vmes pa za začimbo doda eksperiment ali dva (Karavana sedmih zmajev).

Pohvaliti moram besedila, ki se dokaj uspešno izogibajo klišejem, uporaba besedišča in metafor je spretna, tudi vsebina besedil je raznolika. Kot pravi Primorec se Aleš ne more izogniti vsem pozitivnim in negativnim posledicam uživanja opojnih kapljic, kar doživeto in hudomušno opiše v treh skladbah, med katerimi z mrakobno tematiko in težkim riffom izstopa Na dnu flaše. Ko sem že pri riffih, Aleš je odličen kitarist, pri riffanju (ki bazira v bluesovskem izročilu) in solažah pusti domišljiji prosto pot, kar večkrat privede do zanimivih rešitev. Uvodni in vodilni riff v Ne grem domov je tak primer. Ritem sekcija je uigrana, ritmika je skladna z glasbenim izročilom, tu in tam pa postreže s presežki, kot je genialna ideja imeti različno ritmično podlago v vsakem od treh refrenov temačne pol balade Za naju dva.

Vsake pohvale je vredna udarnost benda v težjih kompozicijah in žlahtna patetika Aleševe vokalne interpretacije v nežnejših stvaritvah. Več skladb ima potencial postati masovna uspešnica z melodičnimi refreni in lahko zapomnljivimi melodijami (Somrak, Zgrabi me).

Produkcijo je opravil Aleš sam s pomočjo starega mačka Matjaža Švaglja. Kitare udarno renčijo, bas uspešno zapolni zvočno podobo, bobni pa v stilu dobrih, starih legend iz Avstralije držijo ritem kot Neostik lepilo. Ne morem mimo fantastičnih spremljevalnih vokalov, ki dodajo nove dimenzije na pravih mestih. Lepo število glasbenih gostov, med katerimi je najbolj ugleden Mirko Vuksanović (Avtomobili) v skladbi Mrzlo pivo na soncu, izpopolni zvok v okusni maniri.

Če imam kakšno pripombo, je to produkcija Aleševega vokala, ki v primerjavi z živo izvedbo izpade precej bolj neizrazit, da ne rečem švoh. Možakar je sicer prava vokalna zver, ki brez zgrešenega tona in z močnimi poudarki kraljuje na odru.

Album je v svoji osnovi prava mala lokalna hard rock klasika, ki bi svoje mesto morala najti tudi na radijskih valovih in na odrih širom Slovenije. Mogoče fante kdaj pa kdaj potegne preveč v vode primorsko-obalnega rock izrazja (beri Kocjančič, Mef), ali celo na obmorsko teraso (Priznam), ampak to je že stvar osebnega okusa.

Vsekakor pričakujem in si želim, da bi ta album pomenil začetek rednega ustvarjanja in koncertiranja, kajti na rock odrih širom Slovenije bi si bilo dobro privoščiti še kaj drugega kot oboževalce indijske filozofije, iskalce orjaških mitoloških bitij ali ostarele otroke brez očetov.

Zelo dobro.

Sladkorčki: Za naju dva, Narava kaže zobe, Somrak, Na dnu flaše

8/10
Avtor: Igorac


Seznam skladb:
1. Zgrabi me (3:39)
2. Somrak (3:36)
3. Za naju dva (3:37)
4. Ena in edina (3:09)
5. Vsem vse (4:38)
6. Narava kaže zobe (5:13)
7. Mrzlo pivo na soncu (3:23)
8. Priznam (4:53)
9. Na dnu flaše (4:01)
10. Prvi ples (3:12)
11. Ukradem te z neba (4:04)
12. Karavana sedmih zmajev (2:53)
13. Ne grem domov (2:47)

Glasbeniki:
Aleš Pelhan – vokal, kitara
Matej Likar – bas kitara
Simon Mislej – bobni

Peter Smrdel – klaviature (novi-stari član)

Gostujoči glasbeniki:
Malo morje, preveč, da bi vse natipkal…

Tehnična ekipa:
Drago Popović – miks in mastering
Matjaž Švagelj – aranžmaji za godala, pihala in spremljevalne vokale

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki