Periphery IV: Hail Stan

0 187

Založba: 3DOT Recordings
Datum izida: 5. 4. 2019
Produkcija: Misha Mansoor, Adam Getgood
Dolžina albuma: 63:59
Nakup albuma: http://periphery.net/

Glavni predstavniki t.i. žanra djent Periphery so si tokrat vzeli daljšo pavzo za stvaritev naslednika III: Select Difficulty. Skupina je vmes izstopila iz založbe Sumerian Records in po tehtnem premisleku lansirala kar svojo založbo. Poteza je logična, ker so člani zaposleni tudi z drugimi projekti, obenem so si želeli popolno svobodo pri ustvarjanju. Lastna založba pa ni bila edina poteza skupine. Periphery ponujajo v prodaji tudi mnogo dodatkov za studijsko snemanje, kitare in vso možno kitarsko opremo. Periphery so namreč ugotovili, da z glasbo ni dovolj zaslužka, zato so se usmerili še na druga področja. Tako da se lahko o Periphery govori bolj kot o podjetju.

Šesti album skupine, ki sicer nosi številko štiri, je nastajal okoli eno leto, kar je precej dolgo ustvarjalno obdobje za skupino, kot so Periphery. A v praksi se je marsikdaj izkazalo, da daljši ustvarjalni proces pripomore predvsem k boljši kvaliteti albuma. Periphery so v zadnjih letih postali produkcijsko močna skupina. Poleg tega za produkcijo skrbijo sami, s čimer ne vpletajo drugih, ki bi pogajali, kakšne morajo biti skladbe, zvok itd.

Na izdelku je zgolj devet skladb, kar je za Periphery nenavadna poteza. A že z uvodno skladbo Reptile se tu marsikaj razjasni, kam je ciljala skupina. Gre za najdaljšo skladbo skupine, ki je dolga preko 16 minut. Zelo kompleksna skladba ima praktično vse, kar se lahko od Periphery pričakuje in še več. Kitare so ostale močan faktor, agresivnosti ne manjka, prav tako pompoznosti, ki se kaže z rabo orkestracij. Skladba je vsekakor epska in lahko se je tudi smatra kot vrhunec albuma, ker gre za izjemen dosežek, ki deluje tudi kot kontra udarec bivši založbi Sumerian.

Z drugo skladbo Blood Eagle Periphery udarijo še močneje. Kitare so rušilne v stilu Meshuggah. Bobnarski pedali ne počivajo, vokali so v večinoma bolj agresivne narave, ki sicer preidejo kasneje v spevne. Za pomirjanje Periphery dodajo predel, ki bi ga lahko pripisali Haken ali Leprous, a agresivnosti kar ne zmanjka. Za virtuozno solažo pa poskrbi idejni vodja skupine Misha Mansoor, kar je le še pika na i.

Skladba CHVRCH BVRNER bi morala biti po naslovu black metalska. A je kaotična v drugi skrajnosti. Pojavi se več kot očitna asociacija z nedelujočimi Dillinger Escape Plan. Kaos doseže vrhunec, obenem Periphery znova dokažejo, koliko ima manevra skupina, ki je usmerjena na djent. Po vsem kaosu Periphery ostanejo kompleksni, a z naslednjimi skladbami ponudijo nekaj bolj nežnega. S skladbo Garden of Bones se Periphery držijo svojega značilnega sloga. V ospredju so spevni vokali, inštrumetalno pa zvenijo bolj groovy, s čimer se odmaknejo od prvotne agresivnosti.

Pri It’s Only Smiles se zadeva še bolj zasuka. Skladba je bolj preprosta, melodična, vokali so spevni v stilu pop uspešnice. Z naslednjo skladbo Follow Your Ghost pa Periphery udarijo bolj močno, kitare so počasnejše, a še vedno izrazite. Soltelo uporablja grobe vokale, a v umirjenem predelu so znova prisotni spevni. Verjetno najbolj šokantna skladba na izdelku je Crush, s katero porinejo kitare v ozadje, v ospredju je elektronika. Z vložki elektronike Periphery eksperimentirajo že dolgo, a pri Crush je tega občutno več, kar ni po godu vsakemu poslušalcu.

S skladbo Sentient Glow Periphery prestavijo v višjo prestavo in ponudijo hitrejšo skladbo, ki v drugi polovici ponudi bolj emocionalno stran s spevnimi vokali. Nič novega, a po skladbi Crush je to logična poteza. Hail Stan se sklene z devetminutno Satellites, ki spominja na skladbo Lune s predhodnika Select Difficulty. Prva polovica je umirjena z uporabo klavirja, umirjenih kitar in vokala. Bobnar Matt Halpern vmes odigra celo kratek solo. V drugi polovici pa je že več distorzije in udarnosti. Vse skupaj pa deluje precej emocionalno, epsko in atmosferično, kar je več kot idealno za sklenitev albuma.

V 64 minutah Periphery dokažejo veliko raznolikosti, čeprav se nekatere zadeve zdijo malce razvlečene, najde se tudi nekaj dodatkov, ki se zdijo malce odveč in pretirani. A čez izvedbo ni kaj poreči. Kitare so močne, ritem sekcija je pestra, pri vokalu pa je slišati veliko eksperimentiranja. Spencer Soltelo mogoče nima najbolj ustrezne barve za vsakega poslušalca, a nesposobnosti mu ni mogoče očitat.

Periphery s Hail Stan definitivno dokazujejo, da jim moči ne pojenjajo. Skozi cel album se čuti visoka mera ustvarjalnosti, eksperimentiranja in obenem tudi njihov značilni stil. Vse skupaj je podkrepljeno z bogato produkcijo, kjer si Periphery prav nič ne jemljejo z rezervo. Tudi s samim zvokom so znova dosegli svoj vrhunec. Ni nenavadno, da so Periphery danes znani kot odmevna skupina, ki prisega na tehnično in progresivno godbo.

9/10

Seznam skladb:

  1. Reptile (16:43)
  2. Blood Eagle (05:58)
  3. CHVRCH BVRNER (03:40)
  4. Garden in the Bones (05:56)
  5. It’s Only Smiles (05:33)
  6. Follow Your Ghost (05:24)
  7. Crush (06:49)
  8. Sentient Glow (04:27)
  9. Satellites (09:25)

Zasedba:
Spencer Sotelo – vokal
Misha “Bulb” Mansoor – kitara, programiranje, orkestracije, produkcija, zvočna obdelava
Jake Bowen – kitara, miksanje, naslovnica
Mark Holcomb – kitara
Matt Halpern – bobni

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki